PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Nigeriji (2012/2550(RSP))
7.3.2012
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Mario Mauro, Alojz Peterle, Filip Kaczmarek, Michèle Striffler, Bogusław Sonik, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Gay Mitchell, Cristian Dan Preda, Laima Liucija Andrikienė, Santiago Fisas Ayxela, Ria Oomen-Ruijten v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0131/2012
B7‑0138/2012
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Nigeriji (2012/2550(RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju skupnega stališča 95/544/SZVP o Nigeriji z dne 4. decembra 1995, ki ga je opredelil Svet na podlagi člena J.2 Pogodbe o EU (UL L 309, 21.12.1995, str. 1),
– ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 28. novembra 1997 za podaljšanje veljavnosti prej omenjenega skupnega stališča (UL L 388, 9.12.1997, str. 8), ki zadeva njegovo izvajanje (UL L 338, 9.12.1997, str. 7),
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nigeriji,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršitvah človekovih pravic v Nigeriji,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Nigerija ratificirala 29. oktobra 1993,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, ki jo je Nigerija ratificirala 22. junija 1983,
– ob upoštevanju ustave Zvezne republike Nigerije, zlasti njenih določb o varovanju svobode veroizpovedi iz poglavja IV – Pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. zaskrbljen zaradi nedavnih nemirov zaradi goriva in znatnega števila smrtnih žrtev, ki so bile posledica odprave subvencij za gorivo 1. januarja v okviru obsežnih gospodarskih reform, ki so v teoriji namenjene izboljšanju fiskalne discipline največje afriške proizvajalke nafte; ker je "odprava naftne subvencije", kot je predstavljeno, nastala predvsem zaradi neučinkovitosti in korupcije vlade;
B. ker je ta zelo nepriljubljen ukrep pokazal obseg nepovezanosti med vlado ter peščico izbrancev na eni strani in navadnimi ljudmi na cestah, ki se preživljajo z manj kot dvema dolarjema na dan, na drugi strani;
C. zgrožen zaradi nedavnih izbruhov nasilja, ki so se pojavili v številnih nigerijskih regijah, vključno s strahopetnimi napadi na verske simbole in cerkve ter pobijanjem in žaljenjem kristjanov v božičnem času, kar je privedlo do strašne izgube človeških življenj;
D. ker vlada še vedno ne more nadzirati razmer;
E. je osupel zaradi zadnjega vala strelskih in bombnih napadov islamske sekte Boko Haram, v katerih je bilo 20. januarja ubitih najmanj 185 oseb v mestu Kano, in zaradi številnih napadov na policijske postaje; ker je skupina Boko Haram prek letakov, ki so bili čez noč razdeljeni po mestu, posvarila prebivalce mesta Kano, da bo nadaljevala napade proti varnostnim službam in poudarila vztrajnost, saj se skupina bori za vzpostavitev islamskega sistema;
F. ker so bile tarče skupine Boko Haram kristjani, zlasti na božični dan, ko jih je bilo v seriji bombnih napadov ubitih na ducate – najhujši napad je zahteval 44 življenj pred katoliško cerkvijo v bližini glavnega mesta Abuja –, in se je zaobljubila začeti versko vojno proti kristjanom in jih pregnati iz večinsko muslimanskega severa;
G. ker je skupina Boko Haram 3. januarja izdala ultimat in dala kristjanom v severni Nigeriji tri dni časa, da jo zapustijo; ker je poboj vsaj osmih kristjanov, ki so se udeležili molitve 5. januarja v kraju Gombe, in 20 žalujočih kristjanov 6. januarja v kraju Mubi, pokazal, da napetosti naraščajo v val smrtonosnih bombardiranj cerkva na božični dan, ki mu je kmalu za tem sledilo bombardiranje islamske šole na jugu Nigerije;
H. je pretresen zaradi zadnjega avtomobilskega samomorilskega bombnega napada z dne 26. februarja, pri čemer so bile ubite najmanj tri osebe, najmanj 38 oseb pa je bilo ranjenih med jutranjo molitvijo v katoliški cerkvi v nemirnem osrednjem nigerijskem mestu Jos, kar je sprožilo povračila krščanske mladine, pri čemer se poroča, da sta bila v nasiljih ubita vsaj dva muslimana in da je bila zažgana vrsta trgovin, katerih lastniki so bili muslimani; ker je odgovornost za ta nedavni napad tudi prevzela skupina Boko Haram;
I. ker se za islamiste, katerih ime pomeni, da je zahodna vzgoja greh, smatra, da so odgovorni za smrt več kot 900 ljudi v približno 160 ločenih napadih vse od julija 2009; ker številna nedavna poročila navajajo morebitno povezavo med skupino Boko Haram in organizacijo Al Kaida v islamskem Magrebu (Al Qaeda au Maghreb Islamique), ki bi predstavljala resno grožnjo za mir in varnost v sahelski regiji;
J. ker je v zadnjih desetih letih v osrednjih nigerijskih državah v verskem in etničnem nasilju umrlo na tisoče ljudi, saj se v tej regiji verska in etnična trenja pogosto zaostrujejo;
K. ker ne moremo sistematično pripisati vloge napadalca ali žrtve muslimanom ali kristjanom, saj so bili zgodovinsko gledano oboje;
L. ker trenutna nestabilnost še poudarja šibkost najštevilčnejše afriške države;
M. ker sta stabilnost in demokracija v Nigeriji zaradi njene vodilne vloge v regiji in podsaharski Afriki zelo pomembni tudi onstran njenih neposrednih meja;
N. ker je v skladu s členom 8 spremenjenega sporazuma iz Cotonouja EU v stalnem političnem dialogu z Nigerijo o človekovih pravicah in demokratičnih načelih, tudi o etnični, verski in rasni diskriminaciji;
1. poziva zvezno vlado, naj razreši gospodarske in socialne težave, ki prizadevajo državo, s sprejetjem številnih ukrepov, kot so reševanje neučinkovitosti in korupcije vlade;
2. obsoja nedavno nasilje, zlasti teroristične napade, ki jih je izvedla islamistična sekta Boko Haram, in tragične izgube življenj v prizadetih regijah Nigerije in izraža sožalje žalujočim in ranjenim;
3. poziva vse skupnosti, naj se odzivajo zadržano in poiščejo mirne rešitve pri premagovanju razlik med verskimi in etničnimi skupinami v Nigeriji;
4. poziva zvezno vlado, naj zagotovi preiskavo vzrokov za nedavno nasilje in zagotovi, da bodo povzročitelji nasilnih dejanj privedeni pred sodišče; zlasti poziva zvezno vlado, naj zatre skupino Boko Haram, ki krepi svojo moč z izkoriščanjem globoko zakoreninjenih verskih napetosti v Nigeriji;
5. poziva zvezno vlado, naj sprejme konkretne in nujne ukrepe, da bi podprla medetnični in medverski dialog;
6. poziva, naj se obsežneje preučijo glavni vzroki za spor, tudi socialne, gospodarske in etnične napetosti, ter se preprečijo preširoke in presplošne razlage, ki bi temeljile le na veri, saj ne morejo biti podlaga za dolgoročno in trajno rešitev težav te regije;
7. poziva zvezno vlado, naj zaščiti svoje prebivalstvo in naj obravnava glavne vzroke za nasilje, tako da zagotovi enake pravice vsem državljanom in se spoprime s težavami v zvezi z nadzorom rodovitnih kmetijskih površin, brezposelnostjo in revščino;
8. poziva EU, naj nadaljuje politični dialog z Nigerijo v okviru člena 8 spremenjenega sporazuma iz Cotonouja in se nujno spoprime z vprašanji, povezanimi s pravico do svobode misli, vesti in prepričanja, opredeljeno v splošnih, regionalnih in nacionalnih instrumentih za človekove pravice;
9. poudarja pomen regionalnega sodelovanja za reševanje grožnje, ki jo predstavlja morebitna povezava med skupino Boko Haram in organizacijo Al Kaida v islamskem Magrebu (Al Qaeda au Maghreb Islamique); spodbuja države v regiji, naj okrepijo sodelovanje, vključno prek pomembnih regionalnih organizacij, da bi preprečili sinergije med skupino Boko Haram in organizacijo Al Kaida v islamskem Magrebu; poziva institucije EU in države članice, naj nudijo svojo podporo tem regionalnim prizadevanjem;
10. znova izraža zaskrbljenost glede polnega in učinkovitega spoštovanja svobode veroizpovedi za vse verske manjšine v številnih tretjih državah; glede na to poudarja, da je svoboda bogoslužja samo en vidik svobode veroizpovedi, saj slednja zajema tudi pravico do spremembe veroizpovedi in pravico do izražanja veroizpovedi s poučevanjem, prakticiranjem in obredi na individualni, kolektivni, zasebni, javni in institucionalni ravni; v tem okviru poudarja, da je javni element osrednjega pomena za versko svobodo, in da je dejstvo, da se prepreči kristjanom javno izkazovanje vere, pri čemer se omeji njihovo vero na zasebni pojav, groba kršitev njihove pravice do verske svobode;
11. poudarja, da še vedno obstajajo ovire na številnih delih sveta, ki ovirajo svobodo izpovedovanja vere, in poziva visoko predstavnico/podpredsednico Ashton in Evropsko komisijo, naj vztrajata pri takšnih vprašanjih v okviru svojih pobud, ki zadevajo človekove pravice;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu in Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, zvezni vladi Nigerije, institucijam Afriške unije in Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS), generalnemu sekretarju in generalni skupščini Združenih narodov, sopredsednikoma skupne parlamentarne skupščine AKP-EU in vseafriškemu parlamentu.