Predlog resolucije - B7-0315/2012Predlog resolucije
B7-0315/2012

    PREDLOG RESOLUCIJE o stanju človekovih pravic v Tibetu

    11.6.2012 - (2012/2685(RSP))

    ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
    v skladu s členom 110(2) Poslovnika

    Kristiina Ojuland, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Edward McMillan-Scott, Marietje Schaake, Leonidas Donskis, Ramon Tremosa i Balcells, Izaskun Bilbao Barandica, Sarah Ludford, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Jelko Kacin, Nathalie Griesbeck, Sonia Alfano v imenu skupine ALDE

    Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0312/2012

    Postopek : 2012/2685(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    B7-0315/2012
    Predložena besedila :
    B7-0315/2012
    Razprave :
    Sprejeta besedila :

    B7‑0315/2012

    Resolucija Evropskega parlamenta o stanju človekovih pravic v Tibetu

    (2012/2685(RSP))

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski in Tibetu, zlasti resolucij z dne 26. oktobra 2011 in 24. novembra 2010,

    –   ob upoštevanju svoje prejšnje resolucije z dne 7. aprila 2011 o prepovedi organizacije volitev za tibetansko vlado v izgnanstvu v Nepalu,

    –   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

    –   ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi,

    –   ob upoštevanju pričakovanega imenovanja posebnega predstavnika EU za človekove pravice,

    –   ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

    A. ker so spoštovanje človekovih pravic ter svoboda identitete, kulture, veroizpovedi in združevanja temeljna načela Evropske unije in njene zunanje politike;

    B.  ker dialog med EU in Kitajsko o človekovih pravicah ni privedel do občutnega izboljšanja položaja človekovih pravic Tibetancev;

    C. ker je Evropski parlament seznanjen s tem, da je Ljudska republika Kitajska zasedla Tibet,

    D. ker so odposlanci njegove svetosti dalajlame stopili v stik z vlado Ljudske republike Kitajske, da bi poiskali mirno rešitev tibetanskega vprašanja, ki bi bila v obojestransko korist;

    E.  ker so oblasti Ljudske republike Kitajske uporabile nesorazmerno silo, ko so se leta 2008 odzvale na proteste v Tibetu, odtlej pa uveljavljajo restriktivne varnostne ukrepe, ki omejujejo svobodo izražanja, združevanja in prepričanja;

    F.  ker bi utegnilo biti število žrtev protestov iz leta 2008 večje od 200, število pridržanih pa se giblje med 4434 in več kot 6500, pri čemer je bilo ob koncu leta 2010 v Tibetu dokazano zaprtih 831 političnih zapornikov, med katerimi jih je bilo 360 obsojenih na sodišču, 12 pa jih prestaja dosmrtno kazen;

    G. ker poročila navajajo, da oblasti Ljudske republike Kitajske v zaporih v Tibetu za izsiljevanje priznanj uporabljajo mučenje, t.j. pretepanje, uporabo naprav za zadajanje elektrošokov, dolgotrajno osamitev, stradanje in druge podobne ukrepe;

    H. ker poročila navajajo, da je od leta 2009 samosežig izvedlo 38 Tibetancev, predvsem menihov in nun, s čimer so protestirali proti omejevalni politiki Kitajske v Tibetu ter pozivali k vrnitvi dalajlame in spoštovanju verske svobode v okrožju Aba/Ngava v provinci Sečuan, pa tudi v drugih delih tibetanske planote;

    I.   ker je trenutno zdravstveno stanje in nahajališče številnih žrtev samosežiga, in sicer Čimeja Paldena, Tenpe Dardžeja, Džamjanga Paldena, Lobsanga Gjatsa, Sonama Rabjanga, Dave Ceringa, Kelsanga Vankčuka, Lobsanga Kelsanga, Lobsanga Kelsanga, Lobsanga Kančoka in Tapeja, še zmeraj neznano ali nejasno,

    J.   ker so oblasti Ljudske republike Kitajske pridržale 11. pančenlamo Gedhuna Čoekjija Njimo in ga po 14. maju 1995 ni videl nihče;

    K. ker so tibetanska identiteta, jezik, kultura in vera, ki pričajo o zgodovinsko bogati civilizaciji, ogroženi zaradi preseljevanja pripadnikov ljudstva Han na ozemlja, ki so zgodovinsko tibetanska, in zaradi uničevanja tradicionalnega nomadskega načina življenja Tibetancev;

    L.  ker v EU poteka postopek določitve mandata in imenovanja posebnega predstavnika EU za človekove pravice;

    M. ker poprejšnji pozivi Evropskega parlamenta podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj s svojimi kitajskimi sogovorniki razpravlja o položaju v Tibetu, niso privedli do pričakovanih rezultatov;

    1.  ponavlja, da bi moralo strateško partnerstvo med EU in Ljudsko republiko Kitajsko temeljiti na skupnih načelih in vrednotah;

    2.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj okrepi in poglobi prizadevanja, da bi se v okviru dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah obravnaval položaj človekovih pravic Tibetancev;

    3.  poziva oblasti Ljudske republike Kitajske, naj zgodovinskemu ozemlju Tibeta zagotovijo dejansko avtonomijo;

    4.  izraža razočaranje, ker vlada Ljudske republike Kitajske od januarja 2010 ni pripravljena nadaljevati dialoga z odposlanci njegove svetosti dalajlame, in spodbuja kitajske oblasti, naj s predstavniki osrednje tibetanske uprave začnejo vsebinsko razpravo o prihodnosti Tibeta;

    5.  vztraja, da bi morale oblasti Ljudske republike Kitajske spoštovati svobodo izražanja, svobodo združevanja in svobodo prepričanja Tibetancev;

    6.  poziva oblasti Ljudske republike Kitajske, naj dovolijo izvedbo neodvisne mednarodne preiskave protestov leta 2008 in dogodkov po teh protestih, ter poziva k izpustitvi političnih zapornikov;

    7.  obsoja vse oblike mučenja priprtih oseb ter poziva in prosi oblasti Ljudske republike Kitajske, naj dovolijo neodvisen mednarodni pregled zaporov in centrov za pridržanje v Tibetu;

    8.  ponovno obsoja pogrome, ki jih kitajske oblasti izvajajo nad tibetanskimi samostani, in poziva kitajsko vlado, naj zagotavlja svobodo veroizpovedi za Tibetance, pa tudi za vse druge kitajske državljane;

    9.  vztraja pri tem, da morajo kitajske oblasti razkriti, kje so vse žrtve samosežigov v Tibetu in kaj se z njimi dogaja;

    10. zahteva, da kitajske oblasti razkrijejo, kje je 11. pančenlama Gedhun Čoekji Njima in kaj se z njim dogaja;

    11. poziva kitajske oblasti, naj uveljavljajo jezikovne, kulturne, verske in druge temeljne svoboščine Tibetancev ter naj se vzdržijo preseljevanja pripadnikov ljudstva Han na ozemlja, ki so zgodovinsko tibetanska, tibetanskim nomadom pa naj ne vsiljujejo opuščanja njihovega tradicionalnega načina življenja;

    12. pričakuje, da bo posebni predstavnik EU za človekove pravice redno poročal o stanju človekovih pravic v Ljudski republiki Kitajski, zlasti kar zadeva Tibet;

    13. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj se na vsakem srečanju s predstavniki Ljudske republike Kitajske dotakne vprašanja stanja človekovih pravic v Tibetu;

    14. spodbuja podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj imenuje posebnega predstavnika EU za Tibet, da bi se spodbudilo spoštovanje človekovih pravic Tibetancev, vključno z njihovo pravico do ohranjanja in razvijanja svoje ločene identitete in njenih verskih, kulturnih in jezikovnih izrazov, naj podpira konstruktivni dialog in pogajanja med vlado Ljudske republike Kitajske in odposlanci njegove svetosti dalajlame ter naj zagotovi pomoč tibetanskim beguncem, zlasti v Nepalu in Indiji;

    15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, tibetanski vladi v izgnanstvu, tibetanskemu parlamentu in njegovi svetosti dalajlami.