PREDLOG RESOLUCIJE o stanju človekovih pravic v Tibetu
11.6.2012 - (2012/2685(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Thomas Mann, Ioanis Kasulidis (Ioannis Kasoulides), Filip Kaczmarek, Jarosław Leszek Wałęsa, Roberta Angelilli, Laima Liucija Andrikienė, László Tőkés, Bernd Posselt, Cristian Dan Preda, Tunne Kelam v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0312/2012
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski in Tibetu, zlasti resolucij z dne 26. oktobra 2011 in 24. novembra 2010,
– ob upoštevanju svoje prejšnje resolucije z dne 7. aprila 2011 o prepovedi organizacije volitev za tibetansko vlado v izgnanstvu v Nepalu,
– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi,
– ob upoštevanju predvidenega imenovanja posebnega predstavnika EU za človekove pravice,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker so spoštovanje človekovih pravic ter svoboda identitete, kulture, veroizpovedi in združevanja temeljna načela Evropske unije in njene zunanje politike;
B. ker dialog med EU in Kitajsko o človekovih pravicah ni privedel do občutnega izboljšanja položaja človekovih pravic Tibetancev;
C. ker je Evropski parlament seznanjen s tem, da je Ljudska republika Kitajska zasedla Tibet;
D. ker so odposlanci njegove svetosti dalajlame stopili v stik z vlado Ljudske republike Kitajske, da bi poiskali mirno rešitev tibetanskega vprašanja, ki bi bila v obojestransko korist;
E. ker so oblasti Ljudske republike Kitajske uporabile nesorazmerno silo, ko so leta 2008 obvladale proteste v Tibetu, odtlej pa uveljavljajo restriktivne varnostne ukrepe, ki omejujejo svobodo izražanja, združevanja in prepričanja;
F. ker bi utegnilo biti število žrtev protestov iz leta 2008 večje od 200, število pridržanih pa se giblje med 4434 in več kot 6500, pri čemer je bilo ob koncu leta 2010 v Tibetu dokazano zaprtih 831 političnih zapornikov, med katerimi jih je bilo 360 obsojenih na sodišču, 12 pa jih prestaja dosmrtno zaporno kazen;
G. ker poročila navajajo, da oblasti Ljudske republike Kitajske v zaporih v Tibetu za izsiljevanje priznanj uporabljajo mučenje, t.j. pretepanje, uporaba naprav za zadajanje elektrošokov, dolgotrajna osamitev, stradanje in drugi podobni ukrepi;
H. ker poročila navajajo, da je od leta 2009 samovžig izvedlo 38 Tibetancev, tudi dva v Lhasi, in sicer predvsem menihov in nun, s čimer so protestirali proti omejevalni politiki Kitajske v Tibetu ter pozivali k vrnitvi dalajlame in spoštovanju verske svobode v okrožju Aba/Ngava v provinci Sečuan, pa tudi v drugih delih tibetanske planote;
I. ker se trenutno ne ve ali ni jasno, kakšno je zdravstveno stanje številnih žrtev samosežiga, in sicer Čimeja Paldena, Tenpe Dardžeja, Džamjanga Paldena, Lobsanga Gjatsa, Sonama Rabjanga, Dave Ceringa, Kelsanga Vankčuka, Lobsanga Kelsanga, Lobsanga Kančoka in Tapeja, ter kje se te osebe nahajajo;
J. ker so oblasti Ljudske republike Kitajske pridržale 11. pančenlamo Gedhuna Čoekjija Njimo in ga po 14. maju 1995 ni videl nihče;
K. ker so tibetanska identiteta, jezik, kultura in vera, ki pričajo o zgodovinsko bogati civilizaciji, ogroženi zaradi preseljevanja pripadnikov ljudstva Han na ozemlja, ki so zgodovinsko tibetanska, in zaradi uničevanja tradicionalnega nomadskega načina življenja Tibetancev;
L. ker v EU poteka postopek določitve mandata in imenovanja posebnega predstavnika EU za človekove pravice;
M. ker poprejšnji pozivi Evropskega parlamenta podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj s svojimi kitajskimi sogovorniki razpravlja o položaju v Tibetu, niso privedli do pričakovanih rezultatov;
1. ponavlja, da bi moralo strateško partnerstvo med EU in Ljudsko republiko Kitajsko temeljiti na skupnih načelih in vrednotah;
2. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj okrepi in poglobi prizadevanja, da bi se v okviru dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah obravnaval položaj človekovih pravic Tibetancev;
3. izreka pohvalo zelo pomembnemu in uspešnemu procesu demokratizacije upravljanja Tibetancev v izgnanstvu, ki ga je izpeljal njegova svetost dalajlama ter nedavni prenos njegovih političnih pristojnosti in odgovornosti na demokratično izvoljenega premiera (Kalon Tripa) osrednje tibetanske uprave, ki predstavlja prizadevanja tibetanskega ljudstva;
4. izreka pohvalo za odločitev demokratično izvoljenega novega tibetanskega vodstva, da še naprej vztraja pri politiki srednje poti, ki jo je opredelil njegova svetost dalajlama in v skladu s katero si prizadeva za pristno avtonomijo Tibetancev v Ljudski republiki Kitajski in v okviru njene ustave;
5. podpira načela, opredeljena v memorandumu o dejanski avtonomiji tibetanskega naroda, ki so ga odposlanci njegove svetosti dalajlame predložili svojim kitajskim sogovornikom leta 2008, v njem pa je opredeljena podlaga za realistično in trajno politično rešitev tibetanskega vprašanja;
6. zavrača stališče vlade Ljudske republike Kitajske, po katerem so stiki vlad z njegovo svetostjo dalajlamo in člani izvoljenega tibetanskega vodstva ter izrazi podpore vlad mirni rešitvi tibetanskega vprašanja prek dialoga in pogajanj v nasprotju s politiko ene Kitajske;
7. poziva oblasti Ljudske republike Kitajske, naj zgodovinskemu ozemlju Tibeta zagotovijo znatno avtonomijo;
8. je še naprej globoko zaskrbljen zaradi politike Ljudske republike Kitajske do tibetanskega budizma, pa tudi zaradi njene prakse uničevanja, zatiranja ali odvračanja od ohranjanja in razvijanja drugih vidikov svojstvene identitete tibetanskega ljudstva, tudi njihove kulture, jezika, običajev, načina življenja in tradicije;
9. izraža razočaranje, ker vlada Ljudske republike Kitajske od januarja 2010 ni pripravljena nadaljevati dialoga z odposlanci njegove svetosti dalajlame, in spodbuja kitajske oblasti, naj s predstavniki osrednje tibetanske uprave začnejo vsebinsko razpravo o prihodnosti Tibeta;
10. vztraja, da bi morale oblasti Ljudske republike Kitajske spoštovati svobodo izražanja, svobodo združevanja in svobodo prepričanja Tibetancev;
11. poziva oblasti Ljudske republike Kitajske, naj dovolijo izvedbo neodvisne mednarodne preiskave protestov leta 2008 in dogodkov po teh protestih, ter poziva k izpustitvi političnih zapornikov;
12. obsoja vse oblike mučenja priprtih oseb ter poziva in prosi oblasti Ljudske republike Kitajske, naj dovolijo neodvisen mednarodni pregled zaporov in centrov za pridržanje v Tibetu;
13. ponovno obsoja pogrome, ki jih kitajske oblasti izvajajo nad tibetanskimi samostani, in poziva kitajsko vlado, naj zagotavlja svobodo veroizpovedi za Tibetance, pa tudi za vse druge kitajske državljane;
14. vztraja, da kitajske oblasti razkrijejo, kje so vse žrtve samovžigov v Tibetu in kaj se z njimi dogaja;
15. vztraja, da kitajske oblasti razkrijejo, kje je 11. pančenlama Gedhun Čoekji Njima in kaj se z njim dogaja;
16. poziva kitajske oblasti, naj uveljavljajo jezikovne, kulturne, verske in druge temeljne svoboščine Tibetancev ter naj se vzdržijo preseljevanja pripadnikov ljudstva Han na ozemlja, ki so zgodovinsko tibetanska, tibetanskim nomadom pa naj ne vsiljujejo opuščanja njihovega tradicionalnega načina življenja;
17. pričakuje, da bo posebni predstavnik EU za človekove pravice redno poročal o stanju človekovih pravic v Ljudski republiki Kitajski, zlasti kar zadeva Tibet;
18. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj se na vsakem srečanju s predstavniki Ljudske republike Kitajske dotakne vprašanja položaja človekovih pravic v Tibetu;
19. spodbuja podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj imenuje posebnega predstavnika EU za Tibet, da bi se spodbudilo spoštovanje človekovih pravic Tibetancev, vključno z njihovo pravico do ohranjanja in razvijanja svoje ločene identitete in njenih verskih, kulturnih in jezikovnih izrazov, naj podpira konstruktivni dialog in pogajanja med vlado Ljudske republike Kitajske in odposlanci njegove svetosti dalajlame ter naj zagotovi pomoč tibetanskim beguncem, zlasti v Nepalu in Indiji;
20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, njegovi svetosti dalajlami in vodstvu osrednje tibetanske uprave.