PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Tibetu
11.6.2012 - (2012/2685(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Charles Tannock, Ryszard Antoni Legutko, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Czarnecki v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0312/2012
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kitajski in Tibetu, zlasti resolucij z dne 26. oktobra 2011 in 24. novembra 2010,
– ob upoštevanju svoje prejšnje resolucije z dne 7. aprila 2011 o prepovedi organizacije volitev za tibetansko vlado v izgnanstvu v Nepalu,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi,
– ob upoštevanju pričakovanega imenovanja posebnega predstavnika EU za človekove pravice,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker so spoštovanje človekovih pravic ter svoboda identitete, kulture, veroizpovedi in združevanja temeljna načela Evropske unije in njene zunanje politike;
B. ker je Evropski parlament seznanjen s tem, da je Ljudska republika Kitajska zasedla Tibet,
C. ker so odposlanci njegove svetosti dalajlame stopili v stik z vlado Ljudske republike Kitajske, da bi poiskali mirno rešitev tibetanskega vprašanja, ki bi bila v obojestransko korist;
D. ker v pogovorih med predstavniki dalajlame in kitajskimi oblasti ni opaziti občutnega napredka pri obravnavi bistvenih vprašanj, kot so ohranitev edinstvene tibetanske kulture, vere in običajev ter potreba po sistemu smiselne avtonomije Tibeta v okviru kitajske ustave;
E. ker so oblasti Ljudske republike Kitajske uporabile silo, ko so leta 2008 zadušile proteste v Tibetu, odtlej pa uveljavljajo restriktivne varnostne ukrepe, ki omejujejo svobodo izražanja, združevanja in prepričanja;
F. ker bi utegnilo biti število žrtev protestov iz leta 2008 večje od 200, število pridržanih pa se giblje med 4.434 in več kot 6.500, pri čemer je bilo ob koncu leta 2010 v Tibetu dokazano zaprtih 831 političnih zapornikov, med katerimi jih je bilo 360 obsojenih na sodišču, 12 pa jih prestaja dosmrtno kazen;
G. ker poročila navajajo, da se v zaporih v Tibetu za izsiljevanje priznanj uporabljajo mučenje, t.j. pretepanje, uporaba naprav za zadajanje elektrošokov, dolgotrajna osamitev, stradanje in drugi podobni ukrepi;
H. ker poročila navajajo, da je od leta 2009 samosežig izvedlo več kot 30 Tibetancev, predvsem menihov in nun, s čimer so protestirali proti omejevalni politiki Kitajske v Tibetu ter pozivali k vrnitvi dalajlame in spoštovanju verske svobode v okrožju Aba/Ngava v provinci Sečuan, pa tudi v drugih delih tibetanske planote; ker je mogoče v samosežigih prepoznati obliko protesta in izraz čedalje večjega brezupa mladih Tibetancev in ker je treba ta dejanja – ne glede na osebne razloge – obravnavati v širšem kontekstu že dlje časa trajajočega verskega in političnega zatiranja v okrožju Ngava;
I. ker se trenutno ne ve ali ni jasno, kakšno je zdravstveno stanje številnih žrtev samosežiga, in sicer Čimeja Paldena, Tenpe Dardžeja, Džamjanga Paldena, Lobsanga Gjatsa, Sonama Rabjanga, Dave Ceringa, Kelsanga Vankčuka, Lobsanga Kelsanga, Lobsanga Kančoka in Tapeja, ter kje se te osebe nahajajo;
J. ker so oblasti Ljudske republike Kitajske pridržale 11. pančenlamo Gedhuna Čoekjija Njimo in ga po 14. maju 1995 ni videl nihče;
K. ker so tibetanska identiteta, jezik, kultura in vera, ki pričajo o zgodovinsko bogati civilizaciji, ogroženi zaradi preseljevanja pripadnikov ljudstva Han na ozemlja, ki so zgodovinsko tibetanska, in zaradi uničevanja tradicionalnega nomadskega načina življenja Tibetancev;
L. ker poprejšnji pozivi Evropskega parlamenta podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj s svojimi kitajskimi sogovorniki razpravlja o položaju v Tibetu, niso privedli do pričakovanih rezultatov;
1. ponavlja, da bi moralo strateško partnerstvo med EU in Ljudsko republiko Kitajsko temeljiti na skupnih načelih in vrednotah;
2. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj okrepi in poglobi prizadevanja, da bi se v okviru dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah obravnaval položaj človekovih pravic Tibetancev;
3. poziva oblasti Ljudske republike Kitajske, naj zgodovinskemu ozemlju Tibeta podelijo avtonomijo;
4. spodbuja kitajske oblasti, naj s predstavniki osrednje tibetanske uprave začnejo smiselno razpravo ter v odprtem duhu okrepijo dialog in se zavzemajo za to, da bi poiskali trajno rešitev za Tibet;
5. poziva oblasti Ljudske republike Kitajske, naj spoštujejo svobodo miroljubnega izražanja, svobodo združevanja in svobodo prepričanja Tibetancev;
6. poziva oblasti Ljudske republike Kitajske, naj dovolijo izvedbo neodvisne mednarodne preiskave protestov leta 2008 in dogodkov po teh protestih, ter poziva k izpustitvi političnih zapornikov;
7. obsoja vse oblike mučenja priprtih oseb;
8. ponovno obsoja pogrome, ki jih kitajske oblasti izvajajo nad tibetanskimi samostani, in poziva kitajsko vlado, naj zagotavlja svobodo veroizpovedi za Tibetance, pa tudi za vse druge kitajske državljane;
9. vztraja, da kitajske oblasti razkrijejo, kje so vse žrtve samovžigov v Tibetu in kaj se z njimi dogaja;
10. vztraja, da kitajske oblasti razkrijejo, kje je 11. pančenlama Gedhun Čoekji Njima in kaj se z njim dogaja;
11. poziva kitajske oblasti, naj uveljavljajo jezikovne, kulturne, verske in druge temeljne svoboščine Tibetancev ter naj se vzdržijo preseljevanja pripadnikov ljudstva Han na ozemlja, ki so zgodovinsko tibetanska, tibetanskim nomadom pa naj ne vsiljujejo opuščanja njihovega tradicionalnega načina življenja;
12. izraža zaskrbljenost, ker so kitajske oblasti tujim obiskovalcem onemogočile obisk Tibeta in preklicale vizume za to regijo, zato jih poziva, naj tujim obiskovalcem in novinarjem ponovno omogočijo obisk;
13. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj se na vsakem srečanju s predstavniki Ljudske republike Kitajske dotakne vprašanja položaja človekovih pravic v Tibetu;
14. spodbuja podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, naj imenuje posebnega predstavnika EU za Tibet, da bi se spodbudilo spoštovanje človekovih pravic Tibetancev, vključno z njihovo pravico do ohranjanja in razvijanja svoje ločene identitete in njenih verskih, kulturnih in jezikovnih izrazov, naj podpira konstruktivni dialog in pogajanja med vlado Ljudske republike Kitajske in odposlanci njegove svetosti dalajlame ter naj zagotovi pomoč tibetanskim beguncem, zlasti v Nepalu in Indiji;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko EU, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov, tibetanski vladi v izgnanstvu, tibetanskemu parlamentu in njegovi svetosti dalajlami.