PREDLOG RESOLUCIJE o delovnem programu Komisije za leto 2013
27.6.2012 - (2012/2688(RSP))
v skladu s členom 35(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo
Andrew Duff, Alexander grof Lambsdorfski v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0346/2012
B7‑0347/2012
Resolucija Evropskega parlamenta o delovnem programu Komisije za leto 2013
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije o delovnem programu Komisije za leto 2013,
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, zlasti Priloge IV sporazuma,
– ob upoštevanju izida rednega dialoga vseh komisarjev s parlamentarnimi odbori ter zbirnega poročila konference predsednikov odborov z dne 12. junija 2012, ki je bilo posredovano konferenci predsednikov,
– ob upoštevanju člena 35(3) Poslovnika,
A. ker je gospodarska in finančna kriza resna, mora biti prva prednostna naloga Komisije vrnitev Unije k stabilnosti in začetek procesa gospodarskega okrevanja;
B. ker mora Evropska unija spodbujati splošni interes Unije, sprejemati ustrezne pobude za dosego tega cilja, zagotoviti izvajanje pogodb, nadzorovati izvrševanje prava Unije, usklajevati, opravljati izvršilno in upravljalno vlogo ter začenjati zakonodajne postopke;
C. ker se kriza euroobmočja ne bo rešila brez globljega povezovanja na področju bančnega nadzora, davčne politike in gospodarskega upravljanja;
1. poziva Komisijo, naj izkoristi vse svoje pristojnosti in poskrbi za politično vodstvo, potrebno za soočanje s številnimi izzivi, nastalimi zaradi stalne krize javnega dolga, zlasti naj pripravi zakonodajne predloge za povezovanje finančnega, proračunskega in gospodarskega političnega okvira EU ter naj predlaga načrt za politično unijo;
2. poziva Komisijo, naj izboljša skladnost svojega zakonodajnega programa, naj poveča kakovost zakonodajnih predlogov, okrepi presojo vpliva osnutkov zakonov, naj vedno, ko je to ustrezno, predlaga uporabo korelacijskih tabel za boljši prenos zakonodaje EU ter naj podpre Parlament pri njegovih pogajanjih s Svetom o uporabi delegiranih in izvedbenih aktov; pozdravlja podporo Komisije njegovim stališčem o pravni podlagi schengenskih predpisov;
RAZVOJ STABILNE IN ODGOVORNE EVROPE
Reforma finančnega sektorja
3. poziva Komisijo, naj nemudoma predloži predloge za ublažitev krize, ki naj vključujejo evropski sklad za odkup dolgov, evropsko bančno unijo, temelječo na evropskem nadzornem organu za sistemske finančne institucije, skupnem vseevropskem sistemu zajamčenih vlog ter mehanizmu za reševanje bank in dokapitalizacijo;
4. poziva Komisijo, naj oblikuje sistem za obravnavanje nesposobnosti držav za odplačilo dolga, ki bo nesolventnim državam omogočil, da ponovno postanejo konkurenčne v euroobmočju;
5. poziva Komisijo, naj z uvedbo popolnega avtomatizma in z dodatnimi ukrepi za okrepitev izpolnjevanja obveznosti oblikuje pravila za dodatno okrepitev pakta za stabilnost in rast;
6. poziva Komisijo, naj oblikuje predloge za pospeševanje vlaganja v EU;
7. je seznanjen z agendo za ambiciozno reformo finančnih trgov in storitev v zadnjih in prejšnjih delovnih programih, vendar poudarja, da Komisija zaostaja za časovnim razporedom; poziva Komisijo, naj pospeši in zaključi reformo finančnega trga;
Večletni finančni okvir
8. ponovno opozarja, da mora proračun EU odražati prednostne naloge politike EU; opozarja tudi, da je treba vpeljati vire lastnih sredstev ter povečati naložbe na ravni EU, da bi pomagali izpolniti cilje strategije Evropa 2020;
9. zato pozdravlja predlog Komisije za nov večletni finančni okvir (2014–2020) in za temeljito reformo sistema lastnih sredstev Evropske unije;
10. ponovno poudarja, da je pri določanju namena, področja uporabe in usmeritve večletnega finančnega okvira Unije treba vzpostaviti odprt in konstruktiven dialog ter sodelovanje na ravni EU, potrebna pa je tudi reforma sistema prihodkov; v zvezi s tem pozdravlja izide konference na visoki ravni o drugem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2014–2020 in o lastnih sredstvih, ki je potekala 22. marca 2012, na njej pa so sodelovali poslanci Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov; pozdravlja zavezo Cipra, da bo v času svojega predsedovanja organiziral tretjo podobno konferenco;
11. ponovno opozarja na smernice za večletni finančni okvir po letu 2013, sprejete v obliki poročila posebnega odbora za politične izzive in proračunska sredstva za trajnostno Evropsko unijo po letu 2013 z naslovom Vlaganje v prihodnost: nov večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo, ter svojo resolucijo z dne 13. junija 2012; opozarja, da mora imeti Svet za sprejetje večletnega finančnega okvira obvezno odobritev, ki jo Parlament podeli na podlagi poročila Odbora za proračun; opozarja, da je treba v skladu s členoma 312(5) in 324 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski parlament ustrezno vključiti v postopek pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru;
12. opozarja, da je treba glede na določbe Lizbonske pogodbe zagotoviti medsebojno sodelovanje med Evropskim parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo, preden Parlament odobri uredbo o večletnem finančnem okviru in uredbo o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije ter preden oblikuje mnenje o vseh drugih zakonodajnih besedilih o lastnih sredstvih;
13. ponovno izraža svojo globoko zaskrbljenost zaradi spuščanja v podrobnosti v razpravi Evropskega sveta v zvezi z večletnim finančnim okvirjem, ki ne samo lahko poseže v pravice Parlamenta, ampak lahko tudi močno ovira pogajanja o zakonodajnih predlogih v okviru rednega zakonodajnega postopka; pričakuje popolno podporo Komisije kot varuhinje pogodb, da se zagotovi popolno spoštovanje novih zakonodajnih določb iz Lizbonske pogodbe;
14. opozarja na povezavo med reformo prihodkov in reformo odhodkov, zato zahteva trdno zavezo, da bo v okviru pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru potekala tudi razprava o predlogih o virih lastnih sredstev;
Zagotavljanje pravilne uporabe skladov EU
15. poudarja osrednji pomen ustreznega in pravočasnega prenosa zakonodaje EU v zakonodajo držav članic in poziva Komisijo, naj uporabi svoja izvršilna pooblastila in po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev, da bo zagotovila ustrezen prenos in učinkovito izvajanje zakonodaje;
16. pozdravlja dejstvo, da se Komisija večkrat poslužuje prekinitve plačil, ko se izkaže, da imajo države članice stalne težave pri zagotavljanju ustreznih plačil skladov EU, vendar pri manjšem številu držav članic opaža dosleden vzorec zlorabe; zato poziva Komisijo, naj uporabi instrument prekinitve plačila ter naj trajne in večkratne kršitelje privede pred Evropsko sodišče;
17. spodbuja Komisijo, naj vloži predlog za uvedbo obveznih izjav o državnem upravljanju, podpisanih na ustrezni politični ravni, kjer bodo skladi EU vključeni v skupno upravljanje;
18. poziva Komisijo, naj oblikuje predlog, po katerem bodo cilji strategije Evropa 2020 postali zavezujoči, in predlog kodeksa za doseganje konvergence med državami članice s pomočjo najnižjih in najvišjih standardov, ki bi se uporabljali v glavnih stebrih njihovih gospodarstev;
RAZVOJ UNIJE TRAJNOSTNE RASTI IN SOLIDARNOSTI
Enotni trg za rast
19. poziva Komisijo, naj se še nadalje osredotoča na izboljšanje upravljanja enotnega trga in kjer je ustrezno, naj predlaga uredbe rajši kot direktive kot prednostni pravni instrument za ureditev enotnega trga;
20. z veseljem pričakuje objavo Akta za enotni trg II s prednostnimi ukrepi za spodbujanje rasti, ustvarjanje delovnih mest in zaupanje v enotni trg;
21. poziva Komisijo, naj bo bolj sistematična pri uporabi testa za mala in srednja podjetja, ki ni bil izveden pravilno in v skladu z novimi zakonodajnimi predlogi, še zlasti na nacionalni ravni; zato Komisijo poziva, naj za test, ki naj se izvede na ravni EU ter nacionalni ravni, predlaga minimalne standarde in zahteve, ki bodo temeljili na najboljši praksi; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizem, s katerim bi državam članicam preprečili preveč natančno izvajanje zakonodaje EU (gold-plating), ki izkrivlja enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu;
22. poziva Komisijo, naj predlaga nove pobude za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do sredstev in naj razvije pojem „druge priložnosti” za podjetnike ter male podjetnike spodbudi, da ponovno začnejo poslovati;
23. pozdravlja nov program za konkurenčnost malih in srednjih podjetij; opozarja na uspešne ukrepe programa za konkurenčnost in inovacije, ki jih je treba nadaljevati in jih dodatno razširiti v okviru novega programa, kot sta skupina neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za zmanjšanje upravne obremenitve in evropska podjetniška mreža; poudarja, da mora biti program za konkurenčnost malih in srednjih podjetij dovolj dobro financiran in mora potekati učinkovito;
24. pozdravlja izpolnitev cilja za leto 2012 o zmanjšanju upravnih stroškov na najmanjšo možno mero, a verjame, da bi treba narediti še mnogo več za zmanjšanje birokracije za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj pregleda veljavno zakonodajo ter naj si zastavi nov in ambiciozen cilj za zmanjšanje v skladu z Aktom za mala podjetja in načelom „najprej pomisli na male”;
Varstvo potrošnikov
25. poziva Komisijo, naj nadaljuje potrošniško politiko ter predlaga ukrepe, ki bodo z boljšim obveščanjem potrošnikov in lažjim uveljavljanje njihovih pravic na notranjem trgu povečali moč potrošnikov;
26. poudarja potrebo po temeljiti reviziji direktive o splošni varnosti proizvodov, ki zagotavlja zdravje in varnost potrošnikov, obenem pa omogoča lažje trgovanje z blagom, predvsem malim in srednjim podjetjem; poziva Komisijo, naj predlaga novo horizontalno uredbo o nadzoru trga za vse proizvode, ki bi morala zagotoviti tudi pravno podlago za osrednji usklajevalni organ, ki bi državam članicam pomagal pri sodelovanju na področju nadzora trga;
27. poudarja, da je treba vzpostaviti sinergijo med konkurenčno politiko in politiko varstva potrošnikov, med drugim z vzpostavitvijo evropskega foruma za kolektivna pravna sredstva na podlagi načela opt-in za posameznike, ki so žrtve kršitev konkurenčnega prava, ter ob upoštevanju meril, določenih v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 26. marca 2009, v skladu s katerimi se identificiranemu krogu posameznikov ali njihovemu zastopniku nadomesti samo dejanska izguba; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko ta mehanizem vključili v obstoječi nacionalni pravni sistem;
28. poziva Komisijo, naj pripravi program o pravnem varstvu za rast, s katerim bo podjetjem in potrošnikom izboljšala dostop do pravnega varstva;
29. zato pozdravlja osnutek zakonodajnega predloga Komisije o alternativnem reševanju potrošniških sporov, ki bo zagotovil povečanje in utrditev zaupanja potrošnikov; poleg tega pozdravlja namero Komisije, da bi oblikovala zakonodajni instrument za alternativno reševanje sporov med podjetji, s katerim bi omogočila lažji dostop do pravnega varstva in povečala zaupanje podjetij v čezmejno trgovanje, predvsem malih in srednjih podjetij;
30. pozdravlja osnutek predloga Komisije o skupnem evropskem prodajnem pravu, ki bo prispeval k odstranjevanju ovir čezmejnim transakcijam, povečal zaupanje potrošnikov in podjetij ter izboljšal nemoteno delovanje notranjega trga;
31. pozdravlja napovedano nadaljevanje dela na področju zelene knjige o spletnih igrah na srečo; predvsem poziva Komisijo, naj nemudoma obravnava vse nerešene postopke za ugotavljanje kršitev in naj predlaga zakonodajni instrument z zavezujočimi minimalnimi standardi za zaščito potrošnikov;
32. poudarja pomen varstva potrošnikov na trgu malih vlagateljev ter zato poziva Komisijo, naj oblikuje predlog o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ter predlog o svežnju naložbenih produktov za male vlagatelje, da se vedno zagotovi pravilno obveščanje in obravnavanje potrošnikov;
33. poziva Komisijo, naj prepreči zniževanje proračunskih sredstev za evropske nadzorne organe in naj ustrezno obravnava kadrovske potrebe svojih direktoratov, ki obravnavajo gospodarske in finančne zadeve, povezane s sedanjimi razmerami in posledicami odločitev zakonodajalcev;
Pravni okvir
34. poziva Komisijo, naj čim prej predloži predlog za revizijo uredbe in direktive o blagovni znamki Skupnosti;
35. zahteva, da Komisija v skladu s samoiniciativnim poročilom, ki ga je sprejel Parlament, oblikuje zakonodajni predlog o uredbi Rim II ter da zagotovi vključitev obrekovanja v to uredbo;
36. z veseljem pričakuje sporočilo, ki bo določilo prihodnje prednostne naloge s področja prava gospodarskih družb in upravljanja družb, ter poziva Komisijo, naj v delovni program za leto 2013 vključi zakonodajne predloge, vključno s pobudo o 14. direktivi na področju prava družb o čezmejnih prenosih sedežev družb;
37. poziva k izboljšanju delovanja javno-zasebnih partnerstev, ki trenutno ne delujejo ustrezno zaradi neprožne finančne zasnove programov;
38. poziva Komisijo, naj k programom raziskav in razvoja pristopi na način, ki bo dovoljeval večja tveganja in bo temeljil na večjem zaupanju, da bi zmanjšali birokracijo in povečali udeležbo inovativnih ter malih in srednjih podjetij pri projektih;
39. poziva, naj ima Evropska investicijska banka pomembno vlogo pri financiranju dejavnosti raziskovanja in inovacij v podjetjih, predvsem projektov industrijskih inovacij in čistih tehnologij;
40. pozdravlja načrtovano sprejetje zakonodajnega okvira za čezmejno priznavanje in medobratovalnost varnih sistemov elektronskega overjanja in elektronske identifikacije ter za elektronsko izdajanje računov ter poudarja pomen teh predlogov za dokončno vzpostavitev enotnega digitalnega trga EU;
41. obžaluje zaostanke pri sprejemanju predloga o upravljanju kolektivnih pravic, spodbuja celovit in ambiciozen predlog, s katerim bi olajšali razvoj delovanja enotnega evropskega trga za digitalne vsebine in zagotovili več čezmejnih storitev za potrošnike v vsej Evropski uniji;
42. opozarja na čedalje večji pomen, ki ga imajo pravice intelektualne lastnine za gospodarsko rast in ustvarjalni potencial Evrope, in poudarja, da je treba te pravice brez ogrožanja osebnih pravic in svoboščin ustrezno zaščititi; poziva Komisijo, naj se hitro odzove ter pripravi konkretne predloge za pregled tega področja, vključno z izvrševanjem direktive o pravicah intelektualne lastnine, poudarja, kako pomembne so pravice intelektualne lastnine za kulturne in ustvarjalne panoge ter za dostop do kulturnega blaga in storitev;
Krepitev vloge državljanov v vključujočih družbah
43. pričakuje, da bo Komisija nadaljevala svoje delo pri pogajanjih za močno, vseevropsko kohezijsko politiko z ustreznimi finančnimi viri, ki bo temeljila na upravljanju na več ravneh, ter za izboljšanje absorpcijske zmogljivosti strukturnih in kohezijskih skladov; poziva k preprostejši zgradbi skladov po letu 2013, k enakim pravilom za vse države članice, skupaj s sorazmernim, učinkovitim in stalnim nadzorom Komisije, da se izboljša upravljanje in učinkovitost sistema izvajanja strukturnih skladov;
44. poziva k močni vseevropski kohezijski politiki po letu 2013 in zahteva, da se v pripravah na prihodnjo kohezijsko politiko racionalizirajo obstoječi skladi in programi, zagotovijo ustrezna finančna sredstva ter politika uskladi s cilji strategije Evropa 2020, obenem pa po zaslugi sinergije z drugimi notranjimi politikami ustvari dodana vrednost;
45. pričakuje, da bo Komisija igrala tvorno posredniško vlogo skozi celotno obdobje trajanja postopkov za sprejetje uredb, ki urejajo kohezijsko politiko, pri tem pa spoštovala načelo soodločanja, da bi kar najhitreje dosegli sporazum v zakonodajnem postopku ter tako preprečili nepotrebne zamude in uspešno prebrodili običajne začetne težave, ki bi utegnile nastati pri izvajanju operativnih programov kohezijske politike za naslednje programsko obdobje; poziva Komisijo, naj ponovno preuči svoj predlog o sprejetju skupnega strateškega okvira z delegiranim aktom in naj namesto tega privoli, da se okvir sprejme z rednim zakonodajnim postopkom;
46. pričakuje, da se bo Komisija z državami članicami pogajala o partnerskih sporazumih in jih opredelila v skladu z bodočo splošno uredbo, o kateri še tečejo pogajanja; poudarja, da bi moral biti Parlament redno in temeljito seznanjen z rezultati in vsebino teh sporazumov, saj so tesno povezani z uresničevanjem ciljev strategije Evropa 2020 na področju kohezijske politike;
47. poziva Komisijo, naj predlaga nove pobude za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do sredstev in izvoznih trgov ter naj razvije pojem „druge priložnosti” za podjetnike ter male podjetnike spodbudi, da začnejo ponovno poslovati;
48. poudarja, da je nujno treba poenostaviti in uskladiti izvedbena pravila skladov EU, povečati naložbe v inovacije ter raziskave in razvoj, podpreti mala in srednja podjetja in izboljšati zmogljivosti evropskih regij, da se poveča njihova konkurenčnost in ustvari gospodarska rast;
49. spodbuja Komisijo, naj vloži zakonodajni predlog za prilagoditev sedanje zakonodaje o solidarnostnem skladu Evropske unije;
50. podpira pobude, katerih cilj je usklajevanje dela in družinskega življenja, ter meni, da bi morala Komisija oblikovati evropsko strategijo, ki bi temeljila na primerih najboljše prakse v državah članicah in s katero bi poskusili ustvariti pogoje za uresničevanje ciljev s področja zaposlovanja iz strategije Evropa 2020; pozdravlja pobudo Komisije za odpravo razlik med spoloma v plačilu; vendar meni, da je veljavna zakonodaja neučinkovita, zato poziva, da se v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 24. maja 2012 do februarja 2013 pregleda direktiva o enakem plačilu;
Utiranje poti v trajnostno prihodnost
51. poziva Komisijo, naj oblikuje osnutke zakonodajnih predlogov na področju:
– reforme sistema EU za trgovanje z emisijami, da se od leta 2020 spremeni zahtevano 1,74-odstotno linearno zmanjšanje na vrednost, ki bi omogočala doseganje cilja glede zmanjšanja emisij CO2 do leta 2050 in zagotovila stabilno ceno ogljika, ki bo spodbujala naložbe v trajnostne nizkoogljične tehnologije;
– zakonodajnega predloga o deležu končne porabe energije, ki ga mora do leta 2030 vsaka država članica pridobiti iz obnovljivih virov na podlagi uspehov ciljev za leto 2020 in direktive o obnovljivih virih energije;
– vključitve emisij mednarodnega pomorskega prometa v obveznosti Unije za zmanjšanje emisij do leta 2014, kot sta se dogovorila Svet in Parlament v svežnju o podnebnih spremembah in energiji;
52. poziva Komisijo, naj nemudoma oblikuje predlog za obravnavanje pomanjkljivosti sedanjega sistema trgovanja z emisijami, da se prepreči njegovo zrušenje;
53. poziva Komisijo, naj opravi revizijo direktive o označevanju (1999/94/ES), da bi potrošnikom zagotovila točne in posodobljene informacije o emisijah in porabi goriva osebnih vozil;
54. poziva Komisijo, naj oblikuje konkretnejši predlog za zagotovitev boljšega izvajanja okoljske zakonodaje EU;
55. vztraja, da je treba sprejeti konkretne ukrepe za izvajanje načrta za Evropo, gospodarno z viri, da bi zagotovila spodbude za trajnostno gospodarsko rast; poziva Komisijo, naj predstavi ustrezne predloge, tudi o zelenih javnih naročilih in o reviziji ter razširitvi direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov; meni, da je treba spoznanja o učinkoviti rabi virov vključiti v vse ustrezne predloge politik; poudarja pomen popolne vključitve ukrepov za zagotavljanje učinkovitosti virov v evropski semester, kot je predvideno v strategiji Evropa 2020, in njihovega obravnavanja v letnem pregledu rasti;
56. poziva Komisijo, naj v skladu z obvezami EU in G 20 predlaga celovit načrt za opredelitev in postopno odpravljanje okolju škodljivih subvencij;
57. podpira namero Komisije o modernizaciji zakonodaje o živilski verigi; poudarja, da je treba zagotoviti visoko raven varnosti živil in doseči bolj usklajeno izvajanje na notranjem trgu; poziva Komisijo, naj učinkovito spremlja nadzor, ki ga izvajajo države članice;
Energetika
58. poziva Komisijo, naj predstavi akcijski načrt s podrobnimi ukrepi, s katerimi bi glede na cilje za leto 2014 in pozneje dejansko vzpostavili popolnoma integriran in povezan enotni evropski trg za energijo, spremljali izvajanje tretjega energetskega svežnja EU ter po potrebi sprožili postopke za ugotavljanje kršitev;
59. poziva Komisijo, naj spremlja, ali so države članice prenesle direktivo o energetski učinkovitosti in kako jo izvajajo, ter naj oceni, katere dodatne smernice in ukrepi bi utegnili biti potrebni za zagotovitev, da bo Evropska unija dosegla ali celo presegla zastavljeni cilj, da bi povečala energetsko učinkovitost do take mere, da bi do leta 2020 prihranili 20 % porabljene energije;
60. poudarja, kako pomembna je revizija direktive o jedrski varnosti, tako z vidika bistvenih novih določb o varnosti kot z institucionalnih vidikov, na podlagi izkušenj, pridobljenih pri nesreči v Fukušimi ter pri evropskih testih izjemnih situacij na področju jedrske energije;
61. poziva Komisijo, naj pospeši priprave in posodabljanje zahtev za okoljsko zasnovo in okoljsko označevanje vseh energetskih porabnikov in z energijo povezanih proizvodov, vključno z opremo IT; naj sprejme ukrepe za lažji razvoj in uravnotežene zmogljivosti za skladiščenje energije, saj so nekateri obnovljivi viri energije spremenljive narave; naj sprejme načrt za utekočinjen zemeljski plin (UZP), da bi izboljšali tehnologijo UZP ter povečali naložbe v prevozne ladijske zmogljivosti in terminale za ponovno uplinjanje UZP; naj sprejme predloge o zavezujočih trajnostnih merilih za biomaso in posredni spremembi rabe zemljišča;
62. poudarja, kako pomemben je prehod na ekološko učinkovito nizkoogljično gospodarstvo z zavezujočimi cilji do leta 2050, vključno s srednjeročnimi cilji za leti 2030 in 2040; Unija se mora zavzemati za to, da bi bila trajnostna nizkoogljična tehnologija, predvsem pa obnovljivi viri energije, na voljo v vseh državah, za to pa je potrebno boljše sodelovanje med univerzami, Komisijo in poslovno skupnostjo; ker več kot 40 % emisij CO2 nastane zaradi neučinkovitih stavb, mora biti prednostna naloga temeljita obnova obstoječih stavb in gradnja novih stavb brez izpustov;
63. poziva Komisijo, naj nadaljuje ukrepe za izvajanje časovnega načrta za nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050;
64. poudarja, da mora strategija EU za učinkovito rabo virov ostati visoko na dnevnem redu EU ter da jo je treba upoštevati pri vseh političnih odločitvah; poudarja, da se mora EU v sedanjih reformah evropskih financ vrniti na pot učinkovite rabe virov in nizkoogljičnega gospodarstva, predvsem prek ribiške, kmetijske in regionalne politike ter programov Obzorje 2020 in LIFE;
65. poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo ovire za delovanje evropskega trga za recikliranje in ponovno uporabo ter naj ga do leta 2013 trg poživijo s spodbujanjem povpraševanja po recikliranih materialih in stranskih proizvodih in njihove razpoložljivosti;
66. poziva Komisijo in države članice, naj se do leta 2013 dogovorijo o močnih in merljivih kazalnikih za gospodarsko dejavnost, pri katerih bodo upoštevane podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in učinkovita raba virov z vidika življenjskega cikla proizvodov, in naj te kazalnike uporabijo kot podlago za zakonodajne pobude in oprijemljive cilje glede zmanjševanja; poudarja, da mora biti ta proces pregleden in da morajo v njem sodelovati najpomembnejše zainteresirane strani;
67. poziva k spodbujanju „notranjega trga za zelene izdelke“;
68. želi opomniti, da je pomembno nadaljnje spremljane okoljskih ciljev evropskega semestra;
Promet
69. poziva k tesnejšemu sodelovanju prometnega in energetskega sektorja; poziva Komisijo, naj olajša hitro sprejetje skupnih medobratovalnih standardov za električna vozila;
70. poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozno zastavljen predlog o cestnem prometu, saj je ta vrsta prevoza odločilnega pomena za dokončanje notranjega trga, zlasti za zadnje kilometre poti, zato da bi odpravili preostale ovire; predlog bi moral odpraviti omejitve za kabotažo na domačem trgu, uvesti prosto konkurenco in uskladiti sankcije, da bi odpravili izkrivljanje konkurence; želi spomniti na svojo podporo povezanemu in medobratovalnemu evropskemu železniškemu trgu, zato poziva Komisijo, naj se drži svojih zavez o železniškem sektorju in o razširitvi pristojnosti Evropske železniške agencije na področju podeljevanja spričeval in varnosti;
71. obžaluje, da ni politične volje za izvajanje enotnega evropskega neba z vzpostavitvijo funkcionalnih blokov zračnega prostora, kar pomeni, da rok decembra 2012 ne bo dosežen, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo uresničene vsaj koristi glede stroškov, okolja in časa, in sicer z jasnim finančnim okvirom; obžaluje nenehno neuspešnost glede postopne odprave omejitev v zvezi s tekočinami, razpršili in geli v potniškem letalskem prometu, kar bi moralo ostati prednostna naloga Komisije;
72. vztraja, da je v času gospodarske krize potreben ambiciozno zastavljen časovni načrt, zlasti v tistih evropskih regijah, kjer je turizem eden od glavnih virov dohodka;
73. pozdravlja strategijo o alternativnih gorivih, obžaluje pa, da ni konkretnih predlogov o emisijah CO2 in drugih toplogrednih plinov, zato poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajne predloge o internalizaciji zunanjih stroškov pri vseh vrstah prevoza, ki bi zajemali posebne cilje in časovni načrt za zmanjšanje emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov v vsem življenjskem ciklu teh vrst prevoza;
Kmetijstvo
74. meni, da bi bilo treba reformo skupne kmetijske politike dodatno uskladiti s strategijo Evropa 2020, v njeno osrčje pa postaviti inovacije, ki bi poganjale trajnost in konkurenčnost kmetijskega sektorja EU; prav vzpostavitev evropskega inovacijskega partnerstva v kmetijstvu bi morala spodbuditi boljši in hitrejši prenos inovativnih premikov od raziskav h kmetijskim praksam in obratno, s čimer bi se izboljšala učinkovitost pri rabi virov in v proizvodnji;
75. meni, da bi morala reforma skupne kmetijske politike omogočiti boljšo povezanost kmetov s trgi, s čimer bi povečali konkurenčnost evropskega kmetijstva; poziva Komisijo, naj preuči rešitve, kako bi kmetom v okviru skupne kmetijske politike zagotovili boljša posojila, saj imajo mnogi kmetje zaradi finančne krize težave pri pridobivanju kreditov; poleg tega meni, da bi moral biti denar skupne kmetijske politike bolje usmerjen, da bi poskrbeli za čim večjo evropsko dodano vrednost, v skupnem strateškem okviru bi morali zagotoviti večjo usklajenost med skladi EU, obenem pa pri podeljevanju, porabi in vrednotenju teh skladov uporabiti pristop, ki bi bil bolj usmerjen v rezultate;
76. poziva Komisijo, naj sprejme konkretne pravne ukrepe na področju dobrega počutja in zdravja živali, pri tem pa naj ustrezno pozornost posveti pomembni problematiki protimikrobne odpornosti;
77. poziva Komisijo, naj predstavi poročilo o razmerah v sektorju mleka in mlečnih izdelkov ter o pogojih za postopno odpravo mlečnih kvot do leta 2012, bolje pa naj analizira in upravlja tudi trg sladkorja, da bi preprečili strukturne vrzeli v dobavi in za ta sektor razvili vzdržno strategijo „mehkega pristanka“;
Ribištvo
78. poudarja, da Parlament ravno skuša preoblikovati predlog Komisije o reformi skupne ribiške politike v še bolj ambiciozno besedilo, da bi okrepili pristop regionalizacije, dosegli še bolj trajnostne in zdrave ribje staleže, odpravili obžalovanja vredno prakso zavržkov in ustavili neprimerno financiranje za zmanjšanje zmogljivosti flote; nujno bo uvesti ekosistemski pristop, dodati zagona evropskemu sektorju akvakulture in zaščititi ribištvo malega obsega; poziva Komisijo, naj ga podpre pri prizadevanjih za rešitev medinstitucionalnega spora glede oblikovanja večletnih načrtov za obnovo staležev; verjame, da bodo večletni načrti za obnovo še več ribjih staležev odločilni, če želimo doseči največji trajnostni donos;
79. poziva Evropsko komisijo, naj se brez odlašanja posveti vprašanju prelova skuš v severovzhodnem Atlantiku s strani držav, ki niso članice EU, in po potrebi izkoristi instrumente trgovinskih ukrepov, ki bodo kmalu na voljo;
ZA TRAJNOSTNA DELOVNA MESTA IN SOCIALNO ZAŠČITO
80. meni, da je treba več pozornosti nameniti boju proti brezposelnosti mladih, ki je zaskrbljujoče visoka, in problemu zgodnjega osipa, na primer s spodbujanjem ukrepov, kot je jamstvo za mlade, katerega namen je pomagati mladim, da štiri mesece po zaključku šole najdejo zaposlitev ali nadaljujejo izobraževanje;
81. podpira pobude na ravni Unije za dopolnitev nacionalnih prizadevanj, da bi omogočili mikrokredite in socialno podjetništvo, odprli trajnostna delovna mesta in izpolnili potrebe po tistih storitvah, ki jih javni in zasebni sektor ne zagotavljata v zadostni meri;
82. poziva Komisijo, naj sprejme preostale predloge s področja poklicnih pokojninskih sistemov, na primer dopolnjen predlog o prenosljivosti dodatnih pokojninskih pravic (če ga ne bo sprejela do konca leta 2012), zato da bi odpravili ovire za mobilnost delavcev v Evropski uniji;
83. poziva Komisijo, naj preuči razmerje med veljavnimi predpisi o usklajevanju socialne varnosti in svobodo gibanja, pri čemer naj upošteva tako gospodarsko neaktivne državljane kot zaposlene, analizi pa naj po potrebi priloži predloge za spremembo zakonodaje;
84. želi Komisijo opomniti, da so izobrazba, usposabljanje in ustvarjalnost med sedanjo gospodarsko krizo odločilnega pomena za inovacije, produktivnost in rast v Evropi; zato poudarja, da je pomembno, da se za nove večletne programe ter programa Erasmus za vse in Ustvarjalna Evropa nameni več proračunskih sredstev, da bi dosegli cilje strategije Evropa 2020 ter njene cilje in vodilne pobude na področju izobraževanja, priznati pa bi bilo treba tudi pomembnost izobraževanja in kulture v širšem smislu – ne samo zaradi gospodarske razvitosti, temveč zaradi njune vrednosti za blaginjo človeštva in družbe; spodbuja Komisijo, naj se spoprime z razhajanji med izobraževalnimi standardi držav EU, in naj se zavzema za popolno priznavanje diplom v vsej EU, saj bi s tem odpravili ovire za mobilnost študentov in iskalcev zaposlitve;
85. se zaveda, kako pomembna je direktiva o enakem obravnavanju oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; poziva Komisijo, naj še naprej pomaga pri reševanju tehničnih težav v Svetu in tako omogoči hiter dogovor; ugotavlja, da ima protidiskriminacijska politika osrednjo vlogo pri spodbujanju socialne vključenosti in zaposlovanja invalidov;
86. podpira pobude, katerih cilj je usklajevanje dela in družinskega življenja, ter meni, da bi morala Komisija oblikovati evropsko strategijo, ki bi temeljila na zgledih najboljše prakse v državah članicah in s katero bi poskusili ustvariti pogoje za uresničevanje ciljev s področja zaposlovanja iz strategije Evropa 2020; pozdravlja pobudo Komisije za odpravo razlik med spoloma v plačilu;
INSTITUCIONALNE ZADEVE
87. glede na bližajoče se evropske volitve poudarja, da je treba leta 2013 dokončati revizijo statuta in financiranja evropskih političnih strank ter Direktive 93/109/ES o aktivni in pasivni volilni pravici na evropskih volitvah;
88. meni, da je najkasneje do leta 2015 potrebna ustavna konvencija, da bi kodificirala nujne ukrepe, sprejete na vrhuncu krize, da bi povečala demokratično odgovornost in politično verodostojnost Unije kot celote, Komisijo pa spodbuja, naj postavi temelje za to;
89. ponavlja, da bi morala Komisija predstaviti časovni načrt o nadaljnjih ukrepih, ki bi sledili skupnemu pristopu glede decentraliziranih agencij; nujno poziva Komisijo, naj sporoči napredek pri izvajanju tega načrta do leta 2013;
URESNIČEVANJE AGENDE ZA DRŽAVLJANE
Svoboda, varnost in pravosodje
90. poziva Komisijo, naj prevzame popolno odgovornost za varstvo temeljnih pravic v EU in njenih državah članicah, ne pa da zmanjšuje svoje obveznosti in obveznosti EU s tega področja; prosi za pregled uredbe o Agenciji za temeljne pravice, da bi okrepili njena pooblastila, mandat in neodvisnost, med njene naloge pa dodali še spremljanje medijske svobode in pluralizma v EU; poziva Komisijo, naj objavi predlog o oblikovanju sistema zgodnjega opozarjanja o kršitvah temeljnih pravic v EU in državah članicah, za kar je zaprosil Parlament; podpira delo Komisije v pogajanjih za pristop EU k Evropski konvenciji za varstvo človekovih pravic in poziva države članice, ki pristop blokirajo, naj nujno ponovno preučijo svoje stališče; poziva Komisijo, naj predlaga revizijo okvirne direktive o rasizmu in ksenofobiji, da bi zajela tudi antisemitizem, homofobijo in sovraštvo do Romov, ter naj oblikuje časovni načrt za enakost lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev;
91. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo svoboda gibanja okrepila, da bodo končno odpravljene ovire zanjo in da se bo v celoti spoštoval schengenski pravni red; poudarja, da je potrebno boljše upravljanje schengenskega območja, in sicer z oblikovanjem evropskega mehanizma za vrednotenje njegovega delovanja, s katerim bi nadomestili neustrezni sistem medsebojnih strokovnih pregledov; je prepričan, da je prosto gibanje javno dobro in da bi bilo torej treba odločitve, ki zadevajo vse to območje, sprejemati s sodelovanjem vseh institucij EU;
92. obžaluje, da ni zakonodajnega predloga o okrepljeni solidarnosti znotraj EU na področju azila; poudarja, da je treba nadaljevati delo v zvezi s svežnjem o azilu, da bi do leta 2012 vzpostavili skupni evropski azilni sistem, ki bi združeval odgovornost in solidarnost; opozarja, da zakonodaje s področja azila ni mogoče uporabljati za uresničevanje drugih ciljev;
93. poziva Komisijo, naj poveča konkurenčnost EU in njeno privlačnost za raziskovalce in kvalificirane delavce; opozarja, da morajo biti pogoji za vstop, bivanje in notranjo mobilnost državljanov tretjih držav jasni in učinkoviti ter ne bi smeli povzročati čezmerne birokracije;
94. pozdravlja predlog Komisije za uredbo o varstvu podatkov; vztraja, da je sprejetje direktive o varstvu podatkov v nekdanjem tretjem stebru predpogoj za sprejetje evropskega sistema za evidenco podatkov o letalskih potnikih (PNR) in protiterorističnih ukrepov (vključno s pravno opredelitvijo osebnostnega profiliranja, vedenjske analize in podatkovnega rudarjenja); poudarja, da bi bilo treba v teh predlogih postaviti visoke standarde za ureditev varstva zasebnosti in podatkov; poziva Komisijo, naj objavi pregled direktive o hrambi podatkov;
95. poziva Komisijo, naj pri pogajanjih s tretjimi državami spoštuje evropsko zakonodajo o varstvu podatkov; poziva Komisijo, naj objavi sporazum med EU in ZDA o programu za sledenje financiranju terorizma; poudarja, da je pomembno obravnavati poglavitna pravna in praktična vprašanja kibernetske varnosti in varstva zasebnosti, tudi pri računalništvu v oblaku;
96. pozdravlja napovedano revizijo sklepov o Europolu in Eurojustu ter poziva k popolnemu nadzoru nad Europolom, tudi pri objavi poročila njegovega skupnega nadzornega organa za leto 2012; pričakuje predlog za nadgradnjo Eurojusta v urad evropskega državnega tožilca;
97. poziva Komisijo, naj pobliže spremlja delo posebnega odbora EP za organizirani kriminal, ki ima precejšen potencial za izboljšanje varnosti in povečanje davčnih prihodkov;
98. poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozen predlog o vzajemnem priznavanju dokumentov o osebnem statusu in o poenostavljenem overjanju dokumentov;
99. obžaluje premajhno zavezanost Komisije in Sveta zagotavljanju popolne odprtosti, preglednosti in dostopa do dokumentov; vztraja, da standardov preglednosti, ki so zapisani v pravu EU, ne moremo opuščati na željo tretjih držav;
100. pozdravlja zakonodajne predloge o evropski odredbi o zaščiti, vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah ter pravicah, zaščiti in podpori žrtev kaznivih dejanj; vseeno meni, da bi morala Komisija vložiti posebne predloge o nasilju nad ženskami, kakor je obljubila v stockholmskem akcijskem programu;
101. poziva Komisijo, naj predstavi strategijo, s katero bi dosegli boljše ravnovesje med spoloma na vseh ravneh odločanja, in naj predlaga zakonodajni instrument za izboljšanje tega ravnovesja v upravnih organih podjetij, ki kotirajo na borzi;
Kultura
102. poziva k oblikovanju ambicioznega programa Evropa za državljane 2014–2020 in poudarja, da je pri tem predlogu pomembno zagotoviti postopek soodločanja, tako da bo Evropski parlament lahko vplival na vsebino tega programa, katerega namen je okrepiti zgodovinsko zavest in povečati možnosti za državljansko sodelovanje na ravni Unije;
103. poziva Komisijo, naj ob evropskem digitalnem enotnem trgu hitro oblikuje enotni evropski trg za kulturne in kreativne industrije, da bi dodobra izkoristili ogromni potencial teh panog za ustvarjanje delovnih mest, kulturo, regionalno in socialno kohezijo, tehnični razvoj, podjetništvo in splošno gospodarsko rast;
104. želi spomniti, da je pomembno okrepiti povezave med izobraževanjem, raziskavami in poslovnim svetom, da bi uresničili odličnost in inovacije ter napredovali proti ciljem strategije Evropa 2020 glede zmanjševanja šolskega osipa na manj kot 10 % in glede povečanja števila mladih z višje- ali visokošolsko izobrazbo na vsaj 40 %;
105. poziva Komisijo, naj razvije celostno strategijo EU o komuniciranju, kakor je zapisano v skupni izjavi „Partnerstvo za komuniciranje o Evropi“;
UČINKOVITO ZASTOPANJE EU ŠIRŠE V SVETU
106. pričakuje, da bo Komisija odigrala osrednjo vlogo pri reviziji pravne podlage za novo generacijo instrumentov zunanje finančne pomoči, da bi okrepili enotno zunanjo politiko na podlagi vrednot, načel in zavez, na katerih je zgrajena tudi EU;
107. poudarja, da mora Komisija v celoti sodelovati z evropsko službo za zunanje delovanje, ne le na področju širitve, razvoja, trgovine in humanitarne pomoči, marveč tudi pri zunanjih vidikih notranje politike, da bi zagotovili večjo usklajenost politik pri delovanju EU, zlasti trgovinske in industrijske politike, ter uporabili trgovino kot pravi instrument za rast in ustvarjanje delovnih mest v Evropi; poudarja, da je vmesno poročilo o delovanju evropske službe za zunanje delovanje, predvideno v drugi polovici 2013, pomembno; poziva Komisijo, naj podpre delo evropskega sklada za demokracijo;
Evropska sosedska politika
108. poudarja, da je treba revizijo instrumentov zunanje finančne pomoči prepoznati kot priložnost za usmeritev in okrepitev evropske zunanje politike, poziva pa tudi k večji prožnosti in hitrosti pri podeljevanju finančne pomoči državam upravičenkam, ki so v kriznem položaju; poudarja, da mora Komisija okrepiti zmogljivosti držav upravičenk, da bodo prevzele odgovornost za pomoč in tako karseda povečale njen učinek; poziva Komisijo, naj upošteva pretekle izkušnje, pridobljene pri oblikovanju zunanjih finančnih instrumentov;
109. izraža odobravanje, da je Komisija namenila poudarek sosedski politiki in izvedla ukrepe za južne sosede in države, v katerih je potekala „arabska pomlad“; poudarja, da bo zavezanost EU tesnejšim povezavam z njenimi sosedami sestavljena iz kombinacije povečane finančne pomoči, okrepljene podpore za demokracijo, dostopa do trgov in boljše mobilnosti;
Širitev EU
110. pričakuje, da bo Komisija nadaljevala delo s pristopnimi pogajanji, in z veseljem pričakuje začetek pogajanj s Srbijo in Črno goro; poziva, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti razmeram v Bosni in Hercegovini ter prizadevanjem za iskanje rešitve glede spora o poimenovanju nekdanje jugoslovanske republike Makedonije;
Celovita trgovinska politika
111. meni, da je glede na slabe obete EU za rast in visoko stopnjo brezposelnosti bistveno najti nove vire razvoja, ki bi poglobili naše trgovinske in naložbene odnose z najpomembnejšimi razvitimi gospodarstvi in državami v vzponu;
112. poziva Komisijo, naj hitro dokonča potekajoča pogajanja o prosti trgovini z Indijo, Singapurjem, Malezijo in Kanado;
113. poleg tega jo poziva, naj izkoristi zagon v trgovinskih odnosih z ZDA in Japonsko ter z obema partnericama čim prej začne pogajanja o prosti trgovini;
114. je prepričan, da bo EU največjo gospodarsko prednost pridobila z mnogostranskim in večstranskim pristopom; zato zahteva, da Komisije zavzame proaktivno vlogo pri podpiranju aktualnih pobud Svetovne trgovinske organizacije, na primer s „predčasnim“ sporazumom o olajševanju trgovine, večstranskim sporazumom o storitvah in morebitnim večstranskim trgovinskim sporazumom za trajnostno energijo (SETA); poziva Komisijo, naj si po vseh močeh prizadeva za omogočenje pristopa Kitajske k sporazumu o javnih naročilih;
Človekove pravice
115. poziva k vključevanju načela človekovih pravic na področjih, povezanih s trgovino, energijo, ponovnim sprejemom oseb, varnostjo, tehničnim sodelovanjem in razvojem, zlasti v mednarodne sporazume; predlaga, da se pred začetkom pogajanj, pa tudi med pogajanji o tovrstnih sporazumih izvedejo ocene učinka na področju človekovih pravic z referenčnimi vrednostmi, sledijo pa naj jim redna poročila o napredku; poudarja, da bi morala EU, kadar partnerske države resno kršijo človekove pravice, odločneje ukrepati pri izvajanju ustreznih sankcij, ki so v teh sporazumih zapisane v določbi o človekovih pravicah, vključena bi morala biti celo možnost začasne prekinitve sporazuma;
116. poziva k dejanskemu izvajanju revidiranega svežnja o človekovih pravicah na vseh področjih pristojnosti EU in k zavezi medinstitucionalni izjavi o človekovih pravicah, ki naj bi jo oblikovali čim prej;
Razvojna politika in humanitarna pomoč
117. poziva Komisijo k pogajanjem o časovnem načrtu za postopno zmanjšanje uradne razvojne pomoči z državami s srednje visokimi prihodki, tako da bi se sčasoma omejila samo na tehnično pomoč tem državam, in naj jih progresivno pritegne v tristransko sodelovanje Sever-Jug-Jug;
118. poziva k predlogom za praktično izvajanje skladnosti politike za razvoj, in sicer s povezavo med razvojno pomočjo in drugimi področji politike EU, na primer kmetijstvom, ribištvom, trgovino, podnebnimi spremembami, naložbami in dostopom do surovin;
119. poziva Komisijo in evropsko službo za zunanje delovanje, naj uresničita svojo zavezo o pristopu, ki bo temeljil na človekovih pravicah, povsod v procesu razvojnega sodelovanja;
120. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in nacionalnim parlamentom.