PREDLOG RESOLUCIJE o prednostnih nalogah v programu Evropske komisije za leto 2013
27.6.2012 - (2012/2688(RSP))
v skladu s členom 35(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo
Gabriele Zimmer v imenu skupine GUE/NGL
B7‑0349/2012/rev.
Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah v programu Evropske komisije za leto 2013
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 35(3) Poslovnika,
A. ker EU preživlja najhujšo gospodarsko in družbeno krizo ter krizo legitimnosti po svoji ustanovitvi;
B. ker se že tako izjemno visoka stopnja revščine v EU stalno povečuje, tako da sedaj živi v revščini 84 milijonov ljudi, med njimi 19 milijonov otrok; ker se je hkrati povečal obseg bogastva, ki je večji kot pred krizo;
C. ker pri visoki in dolgotrajni brezposelnosti v večini držav članic zlasti narašča brezposelnost mladih;
D. ker istočasno institucije EU nalagajo nacionalnim proračunom dodatne omejitve; ker bo ta politika povzročila naraščajočo brezposelnost, močno znižanje plač, višjo upokojitveno starost in manjšo javno porabo na področjih, kot sta izobraževanje in zdravstvo, zmanjšala pa bo tudi povpraševanje in omogočila uvedbo programa radikalne liberalizacije;
E. ker protikrizni ukrepi Evropskega sveta, Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada le še poglabljajo gospodarsko in družbeno krizo v številnih državah članicah;
F. ker je politika EU občutno prispevala k povečanju neenakosti in gospodarskemu nazadovanju v Evropski uniji ter uničuje idejo o Uniji, ki temelji na blaginji in solidarnosti med evropskimi državami;
G. ker bo s predlaganimi ukrepi, kot so svežnji ukrepov o gospodarskem upravljanju ter mednarodna pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, demokratično izvoljenim vladam držav članic za vedno odvzeta možnost sprejemanja političnih odločitev, evropski narodi, vključno z nacionalnimi parlamenti, pa ne bodo imeli več demokratičnega nadzora; ker to resno ogroža demokracijo v vsej Evropski uniji;
H. ker je odpor proti politiki EU zelo velik in še narašča, kaže pa se v množičnih demonstracijah, splošnih stavkah in drugih oblikah upora; ker izidi nedavnih volitev v Grčiji in Franciji kažejo, da si ljudje želijo korenitih političnih sprememb;
1. poudarja, da je sedanjo gospodarsko in družbeno krizo povzročila tudi neoliberalna politika Komisije, ki spodbuja deregulirane finančne trge, liberalizira trge z izdelki in storitvami ter povečuje financializacijo gospodarstva, obenem pa zmanjšuje javne naložbe in povečuje deregulacijo trga dela; močno obsoja Komisijo, da se ni iz teh izkušenj ničesar naučila; meni, da bodo protikrizni ukrepi EU še poglobili svetovno krizo kapitalizma;
2. poziva h koreniti spremembi politike, ki bo na prvo mesto postavljala ljudi in ne bo služila interesom finančnih trgov; poudarja, da je nujna družbena in ekološka preobrazba evropskih gospodarstev;
3. ponovno poziva k razveljavitvi pakta stabilnosti in rasti ter mednarodne pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, obenem pa poziva k ustanoviti pakta zaposlovanja in rasti, ki bo spodbujal javna vlaganja, povečeval notranje povpraševanje, podpiral mikro, mala in srednja podjetja ter vzpostavil gospodarska, socialna in okoljska merila, ki bodo prilagojena posebnim potrebam posameznih držav članic in usmerjena zlasti v zmanjševanje nezaposlenosti in revščine;
4. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so leta po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe zaznamovala ostra nasprotja med evropskimi institucijami glede demokratične udeležbe ter pravic Evropskega parlamenta do nadzora; poudarja, da je demokratizacija Evropske unije nujna za njeno preživetje in da je okrepitev vloge nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta pomemben vidik tega izziva;
5. poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje državljanov pri odločanju o temeljnih razvojnih težavah Evropske unije, na primer z uvedbo še več instrumentov neposredne demokracije, zlasti referendumov v državah članicah EU;
Boj proti revščini in socialni izključenosti
6. poziva Komisijo, naj predlaga akcijski načrt za izvajanje celovitih strategij aktivnega vključevanja v vseh državah članicah ter zagotovi ustrezen minimalni dohodek, dostop do storitev in vključujoče trge dela; poziva jo tudi, naj pripravi predlog okvirne direktive o ustreznem minimalnem dohodku, da bi zagotovili uresničevanje pravice vsakega posameznika do zadostnih sredstev za dostojno življenje; meni, da bi morala Komisija predlagati cilj EU, da morajo minimalne plače (zakonsko določene, kolektivno dogovorjene na nacionalni, regionalni ali sektorski ravni) znašati vsaj 60 % ustrezne povprečne plače (nacionalne, sektorske itd.), in določiti časovni razpored za doseganje tega cilja v vseh državah članicah;
Evropski okvir za jamstvo za mlade na področju zaposlovanja in usposabljanja
7. poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o zavezujočem jamstvu za mlade, ki bo vsem mladim v EU takoj po soočenju z brezposelnostjo zagotovilo pravico do primerno plačanega delovnega mesta v skladu z njihovo kvalifikacijo ter znanji in spretnostmi, vajeništva, dodatnega usposabljanja ali kombinacije dela in usposabljanja;
Revščina v starosti
8. opozarja, da je revščina v starosti ena glavnih groženj, s katerimi se soočajo evropske družbe; opozarja Komisijo, da je treba to upoštevati tudi v pregledu direktive o institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje; poziva jo, naj zagotovi, da bodo vse sheme upokojencem zagotavljale ustrezno raven dohodka za dostojno življenje;
9. je zaskrbljen, ker je revščina v starosti bolj razširjena pri ženskah, in poziva Komisijo, naj se pri oblikovanju politike o pokojninah in javnem sistemu socialne varnosti za starejše ženske posebej osredotoči na enakost med spoloma ter zagotovi močan prvi steber sistema pokojninskega zavarovanja;
Pravice žensk in enakost med spoloma
10. poudarja, da sedanji varčevalni ukrepi prizadenejo ženske drugače kot moške; ugotavlja, da morajo ženske nositi glavno breme oskrbe, ko država preneha izpolnjevati svoje obveznosti glede zagotavljanja zdravstvenih storitev, izobraževanja in blaginje prebivalstva, zato še težje dobijo redno zaposlitev; poziva Komisijo, naj oblikuje posebne ukrepe za rešitev tega problema;
11. opozarja, da so v EU še vedno neenakosti v plačilu med ženskami in moškimi, kar kaže na to, da sedanje zakonodajne določbe ne zadostujejo; poziva Komisijo, naj pregleda obstoječo zakonodajo na tem področju, da bi okrepili zakonodajne določbe za boj proti tej neenakosti;
12. poziva Evropsko komisijo, naj predloži predlog za celovito strategijo EU o nasilju nad ženskami in nasilju na podlagi spola, v katerem bo obravnavala vse njegove oblike; takšna strategija bi morala vključevati vrsto ukrepov, od mehanizmov preprečevanja do preganjanja, nudenja zavetišča in podpore, ter zakonodajo o minimalnih standardih proti nasilju nad ženskami;
13. poziva Komisijo, naj predloži sporočilo o tem, kako izvajati barcelonske cilje glede otroškega varstva in kako doseči, da se bo nadaljeval razvoj na tem področju, ki je v številnih državah članicah zastal ali pa celo nazadoval;
Pregled smernic za zaposlovanje
14. poziva Komisijo, naj preneha spodbujati neoliberalne strukturne reforme trga dela, kot je to počela v zadnjih desetletjih, in naj oblikuje evropsko strategijo zaposlovanja, ki bo temeljila na pojmu kakovostnega dela in agendi Mednarodne organizacije dela za dostojno delo, velik poudarek pa bo dajala ustvarjanju kakovostnih in trajnostnih delovnih mest, postopnemu odpravljanju negotovih oblik zaposlitev, odpravljanju sistemov denarnih nadomestil za brezposelnost v zameno za udeležbo v javnih delih ali izobraževanjih, spodbujanju kakovosti pri delu, izboljšanju socialne varnosti, povečanju pravic delavcev, spodbujanju splošnega skrajšanja delovnega časa ter usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja; poudarja, da bi moral biti v spremenjenih smernicah poseben poudarek na enakosti med spoloma in da bi te morale vključevati ukrepe, ki bodo ženskam omogočili lažji dostop do trga dela, in ukrepe, ki bodo zagotovili enakost med ženskami in moškimi pri zaposlovanju;
15. poziva Komisijo, naj izdela akcijski načrt za spodbujanje ustvarjanja trajnostnih in kakovostnih delovnih mest z naložbami javnega sektorja na glavnih področjih okoljskega in družbeno trajnostnega razvoja (na primer varčevanje z energijo in energija iz obnovljivih virov, trajnostni promet, organsko kmetovanje, trajnostni razvoj mest in podeželja, vlaganje v zdravstveno varstvo in dolgotrajno oskrbo ter v raziskave in razvoj, izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje itd.), zagotovi pa naj tudi sprejetje ukrepov za boj proti revščini in socialni izključenosti;
Temeljne socialne pravice in evropski semester
16. opozarja, da se državljani, nevladne organizacije in sindikati čedalje bolj pritožujejo nad nespoštovanjem ali kršenjem temeljnih (socialnih) pravic, tudi pravice do kolektivnega ukrepanja, socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj, pri izvajanju gospodarskega upravljanja EU, zlasti pa nad pogojevanjem, ki ga državam članicam vsiljuje trojka EK/MDS/ECB (Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka);
Pregled direktive o delovnem času
17. poziva Komisijo, naj predlaga pregled direktive o delovnem času, ki naj upošteva cilj uskladitve poklicnega in zasebnega življenja, za kar so med drugim potrebni naslednji ukrepi:
jasna omejitev najvišjega števila delovnih ur v tednu na ravni EU (kot prvi korak zmanjšanje sedanje 48-urne tedenske norme na 40, pri tem pa se ukinejo vsa odstopanja in vrzeli v obstoječi direktivi), kar bi države članice spodbudilo k skrajšanju delovnega časa na nacionalni ravni in pripomoglo k zmanjševanju nezaposlenosti;
odprava vseh možnosti izvzetja iz direktive in dosledno izvrševanje sodb Evropskega sodišča (dežurstvo na delovnem mestu se mora šteti za delovni čas, nadomestni počitek je treba zagotoviti takoj po obdobjih dežurnega dela);
če ima delavec več kot eno pogodbo o zaposlitvi, je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da bo delovni čas delavca opredeljen kot vsota obdobij opravljenega dela po vsaki od pogodb;
Okrepitev pravice in varstva delavcev pri prestrukturiranju, družbena odgovornost gospodarskih družb
18. poziva Komisijo, naj pripravi predlog zakonodajnega okvira o prestrukturiranju in predvidevanju sprememb kot nadaljevanje zelene knjige o tem vprašanju iz leta 2012; vztraja, da bi morali s tem zakonodajnim okvirom pri prestrukturiranju okrepiti pravice delavcev in zaščititi njihovo zaposlitev; želi, da bi z njim zagotovili orodja in instrumente, s katerimi bi spremembe v industriji in storitvah usmerjali v okoljski in družbeno trajnostni razvoj, tudi določbe o prehajanju med zaposlitvami, ki bodo zagotavljale pridobivanje novih znanj in spretnosti, hkrati pa tudi stabilnost zaposlitve, boljše delovne pogoje ter dosledno spoštovanje pravic delavcev in socialnega dialoga;
19. poziva k oceni in pregledu direktiv o kolektivnih odpuščanjih (75/129/EGS, spremenjena z Direktivo 92/56/EGS), prenosu podjetij (77/187/EGS) in plačilni nesposobnosti (80/987/EGS), da bi okrepili pravice delavcev glede na spremembe v industriji; poziva Komisijo, naj predlaga direktivo o določitvi minimalnih standardov za zaščito pred neupravičenim individualnim odpuščanjem;
20. je zgrožen zaradi negativnega odnosa, ki so ga pokazala nekatera evropska podjetja do svoje družbene odgovornosti, tudi okoljske pri delovanju na tretjih trgih, in meni, da prostovoljne obveznosti glede družbene odgovornosti gospodarskih družb niso dovolj za odpravljanje teh pomanjkljivosti; zato poziva k oblikovanju pravno zavezujočih in izvršljivih mehanizmov/obveznosti glede družbene odgovornosti gospodarskih družb za vsa podjetja v Evropi;
21. poziva Komisijo, naj ne predlaga novega trgovinskega sporazuma, ki bi škodljivo vplival na industrializacijo Evrope in zmanjšal število delovnih mest;
Javno zdravje in varna hrana
22. poziva Komisijo, naj v svojem delovnem programu za leto 2013 pripravi zakonodajne predloge, ki se nanašajo na:
pregled svežnja za higieno živil;
predlog o uporabi tehnik kloniranja za proizvodnjo hrane;
novi zakonodajni predlog o novih živilih;
zakonodajni okvir za ukrepe na področju protimikrobne odpornosti;
pregled meril in opredelitev za endokrine motilce;
novo direktivo o kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom, ki jo je že napovedala v svojem delovnem programu za leto 2011;
23. poziva Komisijo, naj predloži predlog o novi strategiji Skupnosti za poklicno zdravje in varnost pri delu 2013 – 2020; poziva Komisijo, naj opusti pristop prejšnje strategije (2007–2012), ki je poklicno zdravje obravnavala kot spremenljivko produktivnosti in konkurenčnosti podjetij;
24. poziva k pregledu Direktive št. 2004/37 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu; poudarja, da je treba področje uporabe direktive razširiti, da bo obsegalo nove dejavnike tveganja;
Reševanje finančne krize
25. poziva Komisijo, naj oblikuje predloge za celovite in trajnostne rešitve, ki bodo omogočili odpravo družbenih in gospodarskih težav ter ponovno uravnoteženje državnih proračunov, na primer:
neposredno posredovanje Evropske centralne banke na primarnem trgu državnih obveznic, s čimer bi državam članicam EU omogočili, da bi se osvobodile nadvlade finančnih trgov in njihovih špekulativnih napadov;
uvedba zaščitnih klavzul o plači, ki bodo v celoti spoštovale samostojnost socialnih partnerjev pri kolektivnem pogajanju o plačah in delovnih pogojih;
uvedba določb za ohranjanje in spodbujanje visokokakovostne rasti: izključitev javnih naložb, ki podpirajo potencialno rast, iz pravila o uravnoteženem proračunu;
ohranitev javnih prihodkov z zavezanostjo boju proti davčni konkurenci, goljufijam in utajam;
vzpostavitev dodatnega evropskega investicijskega programa;
26. poziva Komisijo, naj se osredotoči na ukrepe, ki so namenjeni enakomernejši porazdelitvi bogastva v Evropski uniji ter se bori proti davčnim utajam in oazam;
27. pozdravlja objavo predloga direktive o okviru za okrevanje in reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij; obžaluje pa zamudo pri tej pobudi; ocenjuje, da je to šele prvi korak k omejevanju moči finančne industrije; meni, da so potrebni dodatni ukrepi, na primer javni nadzor nad finančnimi trgi in ločitev poslovnega bančništva od investicijskega ter boj proti vzporednemu bančnemu sistemu;
28. opozarja Komisijo, da so zelo kompleksni finančni produkti prispevali h gospodarski krizi; poziva jo, naj to upošteva pri oblikovanju nove zakonodaje o kapitalskih trgih, kot so naložbeni produkti za male vlagatelje, kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje in poboti zaradi predčasnega prenehanja;
Regionalna in kohezijska politika
29. poudarja, da je regionalna politika potrebno orodje za pospeševanje gospodarske in socialne kohezije, saj so njeni glavni cilji zmanjševanje regionalnih neskladij, pospeševanje prave konvergence ter spodbujanje rasti in zaposlovanja; vztraja, da je treba po letu 2013 izvajati in krepiti kohezijsko politiko, ki bi morala še naprej ostati neodvisna politika za zagotavljanje trajnostnega razvoja (gospodarskega, družbenega, okoljskega, teritorialnega) ter zmanjševanje neskladij med regijami in zaostalosti revnejših regij;
30. zavrača pristop Komisije, da bi podredila kohezijsko politiko strategiji Evropa 2020 in cilju konkurenčnosti;
31. zavrača uporabo makroekonomskega pogojevanja v paktu stabilnosti in rasti kot merila za dostop do kohezijske politike in skladov za regionalni razvoj; vztraja, da se kohezijska politika ne bi smela uporabljati kot instrument za finančno kaznovanje;
32. meni, da obstoječe financiranje EU in finančna sredstva, ki jih EU trenutno namenja kohezijski politiki, ne zadostujejo za potrebe dejanske konvergence, regijskih neskladij, visoke stopnje brezposelnosti, neenakih dohodkov in revščine v Evropski uniji; opozarja, da je treba okrepiti proračun EU na področju kohezijske politike; poudarja, da morata prostorsko upravljanje in načrtovanje ostati v pristojnosti posameznih držav članic;
Podnebne spremembe
33. poudarja, da se svetovna gospodarska kriza ne more in ne sme uporabiti kot izgovor za neukrepanje ali zavračanje podnebne pravičnosti; ponovno poudarja, da je razvoj nizkoogljičnega gospodarstva temeljna sestavina za izhod iz sedanje krize; zato poziva, da morajo biti zelene inovacije podlaga za pretvorbo industrije za trajnostno rast, spodbujanje okolju prijaznih tehnologij, zmanjšanje energetske odvisnosti in utrditev zaposlovanja ter socialne in ekonomske kohezije tako v razvitih državah kot v državah v razvoju;
34. poziva Komisijo, naj leta 2013 prevzame pobudo na naslednjih področjih:
zakonodaja, ki bo omogočila uresničevanje visokih strateških ciljev EU na področju učinkovitosti virov in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo;
strategijs za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida iz težkih vozil;
pregled politik kakovosti zraka;
predlog direktive o emisijah dušikovih oksidov v letalstvu;
pregled vpliva posrednih sprememb rabe zemljišč, povezanih z biogorivi in tekočimi biogorivi, na emisije toplogrednih plinov in obravnavanje možnosti za njegovo zmanjšanje;
Reforma SKP
35. ponovno poudarja, da mora kmetijska politika zagotoviti proizvodnjo hrane zadostne kakovosti in v zadostni količini, biti udeležena v boju proti svetovni lakoti, malim in srednje velikim kmetom omogočiti spodoben dohodek, ustvarjati delovna mesta, razvijati podeželje, sodelovati pri izboljšanju okoljskega ravnovesja in si prizadevati za spremembo navad potrošnikov, da bi se izognili prekomerni količini živilskih odpadkov;
36. zavrača reformo SKP, ki jo je predlagala Evropska komisija in ki je precej liberalizirana in tržno usmerjena, ter zagovarja stališče, da bi morala biti kmetijska politika podporna, delovati na podlagi načela pravice do neodvisnosti in varnosti preskrbe s hrano ter biti zlasti usmerjena v:
proizvodnjo nedrage, varne, ustrezne in kakovostne hrane v skladu z značilnostmi posameznih držav ter varstvom okolja; vse države članice bi morale imeti možnost, da SKP prikrojijo svojim potrebam;
zaustavitev in preobrnitev propadanja podeželskih območij; zaradi širjenja puščav na številnih območjih in opuščanja proizvodnje je treba priznati in prednostno obravnavati vlogo malih in srednje velikih proizvajalcev ter družinskih kmetij;
ukrepe in instrumente regulacije trga za reševanje nestabilnosti proizvodnih sektorjev zaradi nihanj v proizvodnji in porabi, zagotovitev poštenih cen za proizvajalce, odpravo zlorab velikih kupcev ter preglednost celotne prehranske verige;
uvedbo korektivnih ukrepov glede razlik v dodeljevanju pomoči za kmete, pridelke in države, ter sistem pomoči proizvodnji, ki se v celoti razlikuje glede na nacionalno, regionalno in sektorsko raven;
otipljive ukrepe za doseganje poenostavitve;
ustrezno raven financiranja za izpolnitev teh ciljev in reševanje prihodnjih izzivov;
manjšo porabo energije na manjšem ozemlju ter omogočanje okolju prijaznejše in bolj trajnostne tehnologije za ohranitev okolja in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, pri čemer bi morali zavrniti gensko spremenjene organizme, pri uporabi novih tehnologij pa je treba spoštovati previdnostno načelo ter omogočiti popolno razpoložljivost rezultatov in metodologije vseh študij v zvezi z novimi kmetijskimi tehnologijami;
37. poziva k novi razdelitvi javne pomoči, pri čemer je treba upoštevati merila zaposlovanja, razvoja zemljišč, kolobarjenja in diverzifikacije ter spoštovanja okolja; pri javni podpori je treba upoštevati delavce in proizvodnjo, ne pa samo površine;
38. odločno poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bodo kmetijam za njihove izdelke plačale donosne cene glede na količino, če ne bo uspela uvesti te politike, pa naj okrepi zaščito na več ravneh, kamor sodi varnostni mehanizem „v primeru krize“, da se zmanjša spremenljivost prodajnih cen zaradi špekulacij na trgu kmetijskih proizvodov;
39. opozarja, da je treba ohraniti orodja za regulacijo trgov, kot je sistem proizvodnih kvot v sektorju mleka ali sladkorja;
40. poziva Komisijo, naj uvede glavni „beljakovinski načrt“, s katerim bo lahko Evropska unija postala samozadostna in preprečila nadaljevanje krize v sektorju žit;
Ribiška politika
41. zavrača predlog o novi ribiški politiki ter poziva Komisijo, naj jo ponovno pregleda; ponovno poudarja, da bi morala nova skupna ribiška politika spodbujati posodobitev in trajnostni razvoj ribištva, pri tem pa zagotoviti njegovo socialno-ekonomsko učinkovitost, trajnost virov, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest ter izboljšanje delovnih razmer za delavce v ribištvu;
42. zavrača vsako obliko privatizacije ribolovnih virov, tudi uvedbo posameznih prenosljivih ribolovnih kvot ali koncesij, saj bi to privedlo do nastanka trgov s kvotami v državah članicah, s tem pa bi se dejavnost koncentrirala na najbolj ekonomsko in finančno močne operaterje, kar bi resno oviralo tradicionalni ribolov;
43. vztraja pri ukrepih za izboljšanje cene prve prodaje rib ter dohodka za delavce v ribištvu ter za mehanizme subvencij ali nadomestil za delavce v ribištvu, ki so jih prizadele ekonomske in socialne posledice načrtov za oživitev gospodarstva, večletno upravljanje ter ukrepi za varovanje ekosistemov;
44. poziva Komisijo, naj prizna posebnosti malega in priobalnega ribolova ter analizira, v kolikšni meri sedanji instrumenti ustrezajo potrebam tega sektorja, ter jih temu primerno prilagodi;
45. poziva k ukrepom za zagotovitev nacionalne suverenosti nad izključnimi ekonomskimi conami držav članic in glede njihovih ribolovnih virov, pri čemer je treba dovoliti upravljanje na podlagi bližine; meni, da bi bilo treba ohraniti razdaljo 12 milj kot cono izključnega dostopa za nacionalna plovila vsake države članice, ter predlaga, da bi upoštevali možnost njene razširitve na sosednja območja – v skladu s kontinentalnimi policami;
Temeljne pravice
46. je globoko zaskrbljen nad čedalje manjšimi standardi človekovih pravic na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja; poudarja, da je treba na področju nekdanjega tretjega stebra enako ohranjati standarde človekovih pravic, saj so mogoče izredno vsiljive posledice na življenje evropskih državljanov; zavrača kakršno koli nadaljnjo tovrstno diverzifikacijo standardov človekovih pravic ter Komisijo odločno poziva, naj v svojih prihodnjih predlogih o sistemu EU za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti in Europolu ter v prihodnjih spremembah uredbe o Evropski agenciji za temeljne pravice enako ohrani in spoštuje temeljne pravice;
47. ponovno izraža razočaranje nad zapoznelimi odzivi Komisije na očitne kršitve človekovih pravic denimo v primeru lanskoletnega izgona Romov iz Francije, madžarske ustavne reforme in demokratičnega primanjkljaja v Latviji, kjer se nedržavljani (14,6 % celotnega prebivalstva) še vedno ne morejo udeležiti lokalnih volitev, bodisi kot volivci ali kandidati, ter poziva Komisijo, naj pospeši svoje ukrepe za zagotovitev, da se bodo povsod v Uniji upoštevala načela spoštovanja človekovih pravic, kot so opredeljena v Listini o temeljnih pravicah;
Azil in migracije
48. ponovno izraža svoje nasprotovanje represivnemu pristopu v politiki priseljevanja EU; zato poziva k novim pobudam, pri katerih bi se bilo treba bolj osredotočiti na zakonite kanale vstopa za migrante ter na oblikovanje listine pravic migrantov, obenem pa podpreti ureditev statusa migrantov, ki že prebivajo in delajo v EU;
49. poziva k pripravi posebne direktive, ki bo vsebovala in v pravo EU prenesla vse določbe Mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. decembra 1990;
50. poudarja, da je treba v politiki priseljevanja in migracijski politiki EU nujno upoštevati načelo enakosti spolov ter zagotoviti, da bodo vse države članice sprejele vloge za pridobitev azila, utemeljene na podlagi spolne diskriminacije, okrepljene pravice do ponovne združitve družine, neodvisni pravni status žensk ter kakovost in nediskriminacijo migrantk brez dokumentov;
Varovanje in hramba podatkov
51. je globoko razočaran, da Komisija pri pregledu sedanjega okvira EU za varstvo podatkov ni izkoristila priložnosti za uskladitev in poenotenje načel in standardov o varstvu podatkov na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja s splošnim sistemom varstva podatkov; je močno zaskrbljen nad precej nižjimi standardi v predlagani direktivi in ponovno navaja, da si namerava prizadevati za okrepitev pravic oseb, na katere se nanašajo podatki, na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, saj je pri organih pregona čedalje večje zanimanje za osebne podatke, ki jih ima javni sektor; poudarja, da mora Komisija pregledati Uredbo št. 45/2001, da bi uskladila sistem varstva podatkov, ki se uporablja v institucijah EU, z novo uredbo o splošnem varstvu podatkov;
52. odločno poziva Komisijo, naj pri prihodnjem pregledu Direktive 2006/24/ES o hrambi podatkov upošteva podano sodbo nemškega ustavnega sodišča (BVerfG, 1 BvR 256/08 z dne 2. marca 2010), pri čemer je treba izpostaviti nujnost in sorazmernost obdobij hrambe podatkov;
LGBT
53. Komisijo poziva, naj pregleda okvirni sklep o rasizmu in ksenofobiji, da bi njegovo področje uporabe okrepila in razširila na sovražna kazniva dejanja na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izražanja; poziva jo tudi, naj pripravi načrt EU o enakosti pripadnikov skupnosti lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT) ter v svojih zakonodajnih predlogih pri upoštevanju njihovih pravic uporabi horizontalen pristop – protidiskriminacijska direktiva je gotovo še vedno blokirana v Svetu;
Europol
54. poziva Komisijo, naj izboljša preglednost in demokratični pregled pri dejavnostih, dodeljevanju sredstev ter naknadnih, pa tudi predhodnih ocenah ogroženosti Europola; ponovno poudarja, da mora Europol dosledno upoštevati človekove pravice; Komisijo tudi poziva, naj pripravi predlog, ki bo vsem tistim, za katere se izda evropski nalog za prijetje, zagotovil dostop do pravnega varstva, naj zagotovi dostop do pravnega varstva in sojenja, pravico do pravne pomoči in pravice do neodvisnega sojenja v razumem času, in sicer brez diskriminacije in ne glede na upravne, ekonomske, socialne, kulturne in jezikovne vidike; poudarja, da mora upoštevati najstrožje standarde in načela na področju varstva podatkov, saj ima agencija dostop do številnih zbirk podatkov; odločno nasprotuje čedalje pogostejši praksi Europola, da si prizadeva za dostop do zasebnih zbirk podatkov;
55. poudarja, da bi moral spoštovati temeljno pravico do varstva podatkov in da mora upoštevati najstrožje standarde in načela na področju varstva podatkov, saj ima agencija dostop do številnih zbirk podatkov; odločno nasprotuje čedalje pogostejši praksi Europola, da si prizadeva za dostop do zasebnih zbirk podatkov;
Preglednost
56. poziva Komisijo, naj se osredotoči na to, da bo skupni register preglednosti postal obvezen za vse predstavnike interesov, ter predlaga, naj pri naslednji reviziji tega registra sprejme strožja pravila o finančnem razkritju;
57. Komisijo opozarja, da je treba pregledati kodeks ravnanja komisarjev ter zlasti učinkovito rešiti problem „vrtljivih vrat“; poziva tudi k oblikovanju strožjih določb o finančni izjavi komisarjev;
58. Komisijo znova opozarja na njene obveznosti v zvezi z razvijanjem večje preglednosti in dostopa do dokumentov ter naj nemudoma poda predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 1049/2001;
ACTA
59. poziva Komisijo, naj upošteva javno nasprotovanje proti očitnemu pomanjkanju preglednosti pogajanj o trgovinskem sporazumu o preprečevanju ponarejanja (ACTA); vztraja, da morajo biti pogajanja o ponarejanju in piratstvu v sklopu ustreznih mednarodnih organov v skladu s specifičnimi cilji ter biti popolnoma pregledna, odgovorna in spoštovati državljanske svoboščine in pravice, tudi svobodo interneta, vanje pa morajo biti vključene države v razvoju, pri čemer je treba upoštevati njihovo zakonito potrebo po prenosu tehnologij; vztraja, da morata Parlament in civilna družba sodelovati pri opredelitvi pogajalskega mandata za vse prihodnje in sedanje trgovinske sporazume;
Človekove pravice in mednarodna trgovina
60. opominja Komisijo, da morajo zunanjepolitično delovanje Evropske unije, tudi mednarodno trgovino ter trgovinsko sodelovanje s tretjimi državami in regijami, dosledno voditi načela skladnosti politik ter spoštovanja in izvajanja političnih in socialnih človekovih pravic, zato jo poziva, naj prekine izvajanje sporazumov in pogajanja o trgovinskih sporazumih z državami, ki kršijo temeljne demokratične in človekove pravice;
61. odločno poudarja, da morajo vsi trgovinski sporazumi, o katerih se pogaja Evropska komisija, vsebovati odločno formulirana in pravno zavezujoča poglavja o človekovih pravicah in trajnosti ter ustrezne mehanizme za reševanje sporov; je seznanjen s sporočilom Komisije o trgovini in razvoju ter vztraja, da morajo glavni cilji trgovinske politike EU prispevati k trajnostni socialni, okoljski in gospodarski rasti ter razvoju v interesu vseh državljanov;
62. poziva Komisijo, naj pred začetkom postopkov za sklenitev mednarodnih trgovinskih sporazumov naroči študije učinkov o človekovih pravicah ter Parlamentu posreduje zaključke teh študij;
63. poziva Komisijo, naj ne pritiska več na podpis sporazumov o gospodarskem partnerstvu, zagotovi ustrezne alternativne odnose za tiste države, ki se odločijo, da ne bodo podpisale tovrstnega sporazuma ali sporazuma o prosti trgovini; poziva Komisijo, naj predlaga nove mednarodne mehanizme, da bi se izognila špekulacijam o hrani in stabilizirala ceno blaga;
Razvoj
64. poziva Komisijo, naj se v delovnem programu prednostno loti pregleda predpisov o humanitarni pomoči; opozarja, da je treba povečati odobritve ter okrepiti zmogljivosti in vire za zagotovitev, da bo zagotavljanje humanitarne pomoči še naprej izključno civilna naloga; ponovna poudarja, da varnostna politika EU ne more narekovati humanitarne pomoči in razvojne politike;
65. poziva Komisijo, naj za namene varnosti preskrbe s hrano in varnosti živil pregleda svoje „smernice o prilaščanju zemlje“; opominja, da je dostop do hrane temeljna pravica; opozarja, da množično prilaščanje zemlje in raba tal za proizvodnjo izvoznega biogoriva zmanjšujeta zmožnost lokalnega prebivalstva v najrevnejših državah za preživetje in prehrano ter ogrožata neodvisnost teh držav glede preskrbe s hrano;
Sosedska politika
66. obžaluje, da prenova evropske sosedske politike ni preusmerila odnosov EU z državami Severne Afrike, Bližnjega vzhoda in arabskega polotoka, saj ta politika temelji na evropskih gospodarskih interesih, ne pa na zahteve ljudi po svobodi in demokraciji; poudarja, da so upori v teh državah pokazali na neuspeh evropske sosedske politike;
67. poziva EU, naj vzpostavi resnično partnerstvo, ki bo v obojestranskem interesu ter bo omogočalo razvoj v vseh njegovih razsežnostih in oblikah sodelovanja in spodbujalo zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje ter odražalo družbeno-gospodarsko stanje posameznih držav partneric; meni, da bo resnično povezovanje v okviru evropske gospodarske politike mogoče doseči le, če bo prišlo do vidnega napredka pri reševanju političnih napetosti in regionalnih sporov na tem območju, zlasti v Palestini in Zahodni Sahari, in sicer prek povezovanja za vzpostavitev zaupanja, ki bo vodilo k uresničevanju cilja demilitariziranega sredozemskega bazena v duhu solidarnosti in miru;
Širitev
68. ponovno izraža stališče, da bi morala EU na podlagi vzajemnega spoštovanja in razumevanja razviti obojestransko koristne odnose z vsemi sosednjimi državami; vztraja, da mora biti EU odprta za vse evropske države, v katerih si prebivalci želijo vstopiti v EU; poudarja, da je treba pri izvajanju politike širitve EU dosledno upoštevati mednarodno pravo;
69. poziva Komisijo, naj zagotovi, da države kandidatke v procesu pristopnih pogajanj izpolnijo købehavnska merila, se izognejo reformam, ki negativno vplivajo na socialni položaj prebivalstva, spoštujejo mednarodno pravo in razvijejo dvostranske in dobrososedske odnose z vsemi državami članicami EU;
70. poudarja, da bi morali nacionalni akcijski programi upoštevati posebne razmere v državi ter obenem ne bi smeli uvesti ukrepov in reform, ki bi škodili delavcem in splošni javnosti;
71. poziva Komisijo, naj izboljša upravljanje sredstev instrumenta za predpristopno pomoč, da bi zagotovila čim večjo korist za prejemnike in popolni parlamentarni nadzor;
Proračun in večletni finančni okvir
72. pričakuje, da bo Komisija jasno podprla zahteve Evropskega parlamenta, da se o političnih stališčih, ki jih sprejme Evropski svet, dogovorita Parlament in Svet, ki ga zastopa Svet za splošne zadeve, preden Svet uradno predloži svoje predloge, da bi pridobil odobritev Parlamenta o uredbi večletnega finančnega okvira skladno s členom 312 PDEU; poudarja, da morajo pogajanja o zakonodajnih predlogih, povezanih z večletnimi programi, potekati skladno z rednim zakonodajnim postopkom in da se bodo končala, ko bo dosežen dogovor o njihovih finančnih okvirih; je odločen, da bo po potrebi v celoti izkoristil pooblastila, povezana s postopkom odobritev in rednega zakonodajnega postopka skladno z določili Pogodbe; ponovno izraža močno zaskrbljenost, da bi lahko sklepi Evropske sveta vplivali na zakonodajna pogajanja;
73. ponovno poudarja, da bi moral biti proračun EU trdno orodje za povečanje strateških naložb za ustvarjanje rasti, socialnega napredka in delovnih mest ter spodbujati ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v Uniji; si prizadeva predvsem za usmerjanje virov v področja politike in programe, ki so bistveni za doseganje teh ciljev, zlasti v podporo mladih ter malih in srednjih podjetij; poudarja, da bi moral biti proračun EU oblikovan na tak način, da bi imel resničen gospodarski učinek in dopolnjeval ukrepe držav članic za oživitev;
74. Komisijo odločno poziva, naj predstavi predloge, da bo imela Unija zadostno raven sredstev, tako v proračunu za naslednje leto kot tudi v sklopu večletnega finančnega okvira 2014–2020;
75. opominja, da je leto 2013 zadnje leto sedanjega večletnega finančnega okvira, ko bo izvrševanje projektov potekalo s polno hitrostjo in naj bi se po pričakovanji še pospešilo, Komisija pa naj bi večino zahtevkov za izplačilo prejela v drugi polovici leta; zato poziva Svet in Komisijo, naj skupaj s Parlamentom nemudoma analizirata in ocenita zneske in potrebe, da ne bi bilo ogroženo izvajanje za leto 2013; poudarja, da so zaradi nezadostnih sredstev za plačila ogroženi trenutno dobro delujoči programi;
76. prav tako poudarja, da bo v letu 2013 poteklo pravilo N+3, zato bodo morali biti zahtevki za izplačilo iz 12 držav članic predloženi v dveh letnih tranšah obveznosti (2010 in 2011 v skladu s pravilom N+3 oziroma N+2); zato meni, da je predlagano povečanje sredstev za plačila za 11,7 % v primerjavi s preteklim letom (na 48.975 milijona EUR) minimum, saj se, kot navaja Komisija, strogo nanaša na leto 2013 ob predvidevanju, da bodo potrebe po plačilih iz prejšnjih let pokrite;
77. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.