PREDLOG RESOLUCIJE o politiki EU o Zahodnem bregu in vzhodnem Jeruzalemu
27.6.2012 - (2012/2964(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Véronique De Keyser, Pino Arlacchi, Emine Bozkurt, Ricardo Cortés Lastra, Emer Costello, Robert Goebbels, Ana Gomes, Richard Howitt, Wolfgang Kreissl-Dörfler, María Muñiz De Urquiza, Norbert Neuser, Raimon Obiols, Boris Zala v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0373/2012
B7‑0374/2012
Resolucija Evropskega parlamenta o politiki EU o Zahodnem bregu in vzhodnem Jeruzalemu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij, zlasti resolucije z dne 29. septembra 2011 o razmerah v Palestini, resolucije z dne 16. februarja 2012 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi regionalne Konvencije o vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu in resolucije z dne 10. septembra 2010 o stanju reke Jordan s posebnim poudarkom na območju njenega spodnjega toka,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o bližnjevzhodnem mirovnem procesu z dne 14. maja 2012, 18. julija in 23. maja 2011 ter 8. decembra 2009,
– ob upoštevanju govora o najnovejšem dogajanju na Bližnjem vzhodu in v Siriji, ki ga je imela podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Catherine Ashton na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 12. junija 2012,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Catherine Ashton, zlasti izjave z dne 8. junija 2012 o širitvi naselbin, izjave z dne 25. aprila 2012 o odločitvi izraelskih oblasti o statusu naselbin Sansana, Rečelim in Bručin na zasedenem palestinskem ozemlju ter izjave z dne 22. februarja 2012 o odobritvi izraelskih naselbin,
– ob upoštevanju poročila vodij misije EU o vzhodnem Jeruzalemu iz januarja 2012,
– ob upoštevanju poročila vodij misije EU o območju C in oblikovanju palestinske države iz julija 2011,
– ob upoštevanju četrte ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb v času vojne iz leta 1949,
– ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,
– ob upoštevanju ustreznih resolucij Združenih narodov, zlasti resolucije generalne skupščine ZN 181(1947) in resolucij varnostnega sveta Združenih narodov 242 (1967), 252 (1968), 338 (1973), 476 (1980), 478 (1980), 1397 (2002), 1515 (2003) in 1850 (2008),
– ob upoštevanju izjav bližnjevzhodne četverice, zlasti tistih z dne 11. aprila 2012 in 23. septembra 2011,
– ob upoštevanju svetovalnega mnenja Mednarodnega sodišča o pravnih posledicah izgradnje zidu na okupiranem palestinskem ozemlju z dne 9. julija 2004,
– ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 25. februarja 2010 v zadevi C-386/08, Brita GmbH proti Hauptzollamt Hamburg-Hafen,
– ob upoštevanju dveletnega načrta palestinskega predsednika vlade Salama Fajada o vzpostavitvi države z naslovom Konec okupacije, vzpostavitev države iz avgusta 2009,
– ob upoštevanju začasnega sporazuma o Zahodnem bregu in Gazi z dne 18. septembra 1995,
– ob upoštevanju sporazumov iz Osla (deklaracija o načelih o začasnih samoupravnih sporazumih) z dne 13. septembra 1993,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je Evropski parlament že večkrat izrazil podporo rešitvi z dvema državama, po kateri bi Izrael in sosednja neodvisna in demokratična palestinska država, ki bi bila sposobna preživetja, živela v miru in varnosti; ker je Parlament večkrat pozval k obnovitvi neposrednih mirovnih pogajanj med stranema ter izjavil, da ne bodo priznane nobene spremembe meja, ki so bile v veljavi do leta 1967, tudi glede Jeruzalema, razen sprememb, o katerih se bosta strani dogovorili;
B. ker pravica Palestincev do samoodločbe in do lastne države ni sporna, prav tako tudi ni sporna pravica Izraela do obstoja v okviru varnih meja, ker so sklepi Sveta z dne 14. maja 2012 poudarili, da je zaradi sedanjih sprememb v arabskem svetu še večja potreba, da se v bližnjevzhodnem mirovnem procesu doseže napredek; upoštevanje prizadevanj prebivalstva v tej regiji, tudi prizadevanj Palestincev po lastni državi in Izraelcev po varnosti, je ključnega pomena za trajen mir, stabilnost in blaginjo v regiji;
C. ker sta zadnji poročili vodij misije EU o območju C in oblikovanju palestinske države ter o vzhodnem Jeruzalemu prišli v javnost in ponovno razkrili zaskrbljujoč razvoj dogodkov na prizadetih območjih, kar resno ogroža uresničljivost rešitve z dvema državama;
D. ker sta Zahodni breg in vzhodni Jeruzalem skupaj z Gazo zasedeni ozemlji; ker za ti ozemlji v celoti velja mednarodno pravo o človekovih pravicah in humanitarno pravo, vključno s četrto ženevsko konvencijo; ker je Izrael kot okupacijska sila med drugim dolžan v dobri veri zagotoviti izpolnitev osnovnih potreb okupiranega palestinskega prebivalstva, zasedeno ozemlje upravljati v korist lokalnemu prebivalstvu, zaščititi in ohraniti civilne objekte ter preprečiti preseljevanje lastnega prebivalstva na zasedeno ozemlje ter selitev prebivalstva z zasedenega ozemlja na ozemlje svoje države;
E. ker je bilo območje Zahodnega brega s sporazumi iz Osla iz leta 1993 razdeljeno na tri območja: območje A, B in C; ker območje C pod izraelskim civilnim in varnostnim nadzorom predstavlja 62 % ozemlja Zahodnega brega in je edino območje, ki meji na najbolj rodovitno in z viri bogato območje; ker je začasni sporazum o Zahodnem bregu in Gazi iz leta 1995 določil, da bo območje C postopno prešlo pod palestinsko jurisdikcijo, kar se ni zgodilo;
F. ker je navzočnost Palestincev na območju C ogrožena zaradi politike izraelske vlade; ker zaradi te politike le 5,8 % palestinskega prebivalstva na Zahodnem bregu živi na območju C, medtem ko število izraelskih naseljencev, po ocenah jih je 310 000, več kot dvakrat presega ocenjeno število palestinskega prebivalstva na tem območju; ker je zato zaščita palestinskega prebivalstva in njegovih pravic na območju C bistvenega pomena za nadaljnjo uresničljivost rešitve z dvema državama;
G. ker je Izrael v svojem temeljnem zakonu o Jeruzalemu, glavnem mestu Izraela, iz leta 1980 Jeruzalem razglasil za nedeljivo in združeno glavno mesto Izraela; ker je v resoluciji varnostnega sveta Združenih narodov št. 478 (1980) določeno, da so vsi zakonodajni in upravni ukrepi, zlasti temeljni zakon, ki jih je sprejel Izrael kot okupacijska sila in ki so spremenili značaj in status Jeruzalema oziroma so imeli ta namen, nični in jih je treba takoj razveljaviti; ker je Svet v sklepih z dne 14. maja 2012 ponovno poudaril, da je treba najti način, kako s pogajanji razrešiti status Jeruzalema kot bodočega glavnega mesta dveh držav;
H. ker so glede na sedanje dogajanje v vzhodnem Jeruzalemu, kar je poudarjeno tudi v poročilu vodij misij EU, možnosti, da Jeruzalem postane glavno mesto dveh držav, vse manj verjetne in uresničljive, kar ogroža rešitev z dvema državama; ker je vzhodni Jeruzalem vse bolj ločen od Zahodnega brega, hkrati pa je zgodovinsko jedro v Jeruzalemu vse bolj ločeno od preostalega dela vzhodnega Jeruzalema;
I. ker Palestinci, ki živijo v vzhodnem Jeruzalemu, predstavljajo 37 % prebivalstva Jeruzalema ter ustvarijo 36 % davčnih prihodkov te občine, vendar se za vzhodni del mesta porabi zgolj 10 % občinskega proračuna, pri čemer je zagotavljanje storitev izrazito pomanjkljivo; ker so izraelske oblasti v vzhodnem Jeruzalemu zaprle večino palestinskih institucij, vključno s Hišo Orienta, ter tako med tamkajšnjim palestinskim prebivalstvom ustvarile institucionalno in vodstveno praznino, ki ostaja poglavitno vprašanje;
J. ker imajo Palestinci, ki živijo v vzhodnem Jeruzalemu, status stalnega prebivalca, ki ga je pod določenimi pogoji mogoče prenesti le na otroke in se ne prenese samodejno s sklenitvijo zakonske zveze, kar zakoncem in otrokom številnih stalnih prebivalcev vzhodnega Jeruzalema preprečuje, da bi živeli skupaj s svojimi družinskimi člani; ker po drugi strani v vzhodnem Jeruzalemu in njegovi okolici živi približno 200.000 izraelskih naseljencev;
K. ker je navzočnost Palestincev na območju C ogrožena zaradi politike izraelske vlade; ker je osrednji element teh politik gradnja in širitev naselbin; ker so izraelske naselbine po mednarodnem pravu nezakonite in predstavljajo veliko oviro v prizadevanjih za mir, pri čemer jih izraelska vlada subvencionira z znatnimi spodbudami na področju davkov, stanovanj, infrastrukture, cest, dostopa do vode, izobraževanja, zdravstvenega varstva itd.; ker je bila leta 2011 največja širitev naselbin na območju Jeruzalema od leta 1967; ker je nasilje naseljencev in nadlegovanje palestinskega civilnega prebivalstva povzročilo resne incidente in smrtne poškodbe;
L. ker zaradi pomanjkanja učinkovitega nadzornega mehanizma EU blago izraelskih naseljencev na evropski trg še vedno prihaja po preferencialnem režimu; ker je Evropski parlament v svoji resoluciji o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi regionalne Konvencije o vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu z dne 16. februarja 2012 izrazil resno zaskrbljenost zaradi prakse, ki jo uporabljajo nekatere družbe, ko izkoriščajo pogoje pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, saj blago, ki je bilo proizvedeno na zasedenih palestinskih ozemljih, po preferencialnem režimu izvažajo na evropski trg; ugotavlja, da podoben tehnični sporazum med EU in Izraelom v zvezi s tem ni ponudil zadovoljivih rešitev, meni, da bi se morali za nadomestitev te ureditve z Izraelom dogovoriti o preprostem, učinkovitem in zanesljivem mehanizmu, vendar poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo njihovi cariniki obstoječi tehnični sporazum učinkovito izvajali, ter poziva Komisijo, naj pripravi nove predloge in naj si skupaj z Evropskim parlamentom prizadeva najti rešitev za to zlorabo preferencialnega dostopa do notranjega trga Unije;
M. ker je Izrael z izgradnjo ločevalnega zidu, ki ni v skladu z zeleno črto, odrezal precejšnje dele palestinskega ozemlja tako na Zahodnem bregu kot v vzhodnem Jeruzalemu; ker je v svetovalnem mnenju Mednarodnega sodišča o pravnih posledicah izgradnje zidu na okupiranem palestinskem ozemlju iz leta 2004 navedeno, da sta zid, ki ga na zasedenem palestinskem ozemlju, vključno z vzhodnim Jeruzalemom in njegovo okolico, gradi Izrael kot okupacijska sila, ter s tem povezana ureditev v nasprotju z mednarodnim pravom;
N. ker na življenjske razmere Palestincev na Zahodnem bregu, zlasti na območju C, ter v vzhodnem Jeruzalemu močno negativno vplivajo trenutna širitev naselbin in nasilje naseljencev, urbanistične omejitve in posledično hudo pomanjkanje stanovanj, rušenje hiš, prisilne izselitve in preselitve, zaplembe zemljišč, otežen dostop do vode in drugih naravnih virov, pomanjkanje osnovnih socialnih storitev in pomoči itd; ker gospodarske razmere na teh območjih, ki jih še poslabšuje omejevanje dostopa, gibanja in prostorskega načrtovanja, ostajajo velik razlog za zaskrbljenost;
O. ker je Evropski parlament večkrat izrazil podporo prizadevanjem predsednika Mahmuda Abasa in predsednika vlade Salama Fajada za oblikovanje države ter priznal in pozdravil uspeh Fajadovega dvoletnega načrta za oblikovanje države; ker bi morali v palestinskih nacionalnih razvojnih načrtih območje C in vzhodni Jeruzalem ohraniti kot prednostno nalogo, med drugim tudi kot odziv na občutek zapostavljenosti Palestincev, ki živijo na teh območjih;
P. ker je v izraelskih zaporih in centrih za pridržanje še vedno zaprtih več kot 4500 Palestincev, med katerimi je 27 članov palestinskega zakonodajnega sveta, več kot 200 mladoletnikov, mlajših od 18 let, in več kot 300 upravno priprtih oseb; ker Izrael kot okupacijska sila nad Palestinci samovoljno in pretirano uporablja upravno pridržanje, kar je v nasprotju s četrto ženevsko konvencijo;
Q. ker se palestinsko prebivalstvo na Zahodnem bregu, zlasti na območju C, in v vzhodnem Jeruzalemu sooča s hudim pomanjkanjem vode; ker je palestinske kmete močno prizadelo pomanjkanje vode za namakanje, do katerega prihaja zato, ker večino te vode porabijo v Izraelu oziroma izraelski naseljenci; ker je razpoložljivost zadostnih vodnih virov bistvena za obstoj bodoče palestinske države;
R. ker so arabski beduini staroselci, ki v stalnih naselbinah na zemlji svojih prednikov ohranjajo tradicionalno kmečko življenje in si prizadevajo za uradno in trajno priznanje svojega edinstvenega položaja in statusa; ker so arabske beduinske skupnosti, ki jih s spodkopavanjem možnosti za preživljanje, vključno s prisilnim premeščanjem, ogroža izraelska politika, posebej ranljive skupine prebivalstva tako na zasedenem palestinskem ozemlju kot v Negevu;
S. ker je Evropska unija največja donatorica palestinski upravi; ker humanitarna in razvojna pomoč, ki ju zagotavlja mednarodna skupnost, zlasti pa EU in njene države članice, Izraela kot okupacijske sile ne odvezuje obveznosti na podlagi mednarodnega prava; ker so izraelske sile od januarja 2011 poškodovale ali uničile več kot 60 projektov, ki so jih financirale Evropska unija ali njene države članice, več kot 100 podobnim projektom pa grozi rušenje;
T. ker je Evropski parlament večkrat izrazil svojo odločno zavezanost varnosti izraelske države; ker je Svet v svojih sklepih z dne 14. maja 2012 ponovno zatrdil, da so EU in njene države članice trdno zavezane varnosti Izraela, in je najstrože obsodil namerno nasilje nad civilnim prebivalstvom, vključno z raketnimi napadi iz Gaze, ter je pozval k učinkovitemu preprečevanju tihotapljenja orožja v Gazo;
U. ker se blokada Gaze in tamkajšnja humanitarna kriza nadaljujeta kljub številnim pozivom mednarodne skupnosti za takojšnjo, trajno in brezpogojno odprtje mejnih prehodov za pretok humanitarne pomoči, blaga in oseb v Gazo in iz nje, kot je poudarjeno tudi v sklepih Sveta z dne 14. maja 2012;
1. ponovno poudarja, da podpira rešitev z dvema državama, ki bi temeljila na mejah iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav in po kateri bi Izrael in sosednja neodvisna, demokratična palestinska država, ki bi bila sposobna preživetja, živela v miru in varnosti; v celoti podpira sklepe Sveta o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu z dne 14. maja 2012, v katerih je ponovno poudarjeno, da EU ne bo priznala nobenih sprememb meja izpred leta 1967, kar velja tudi za Jeruzalem, razen tistih, o katerih se bosta strani dogovorili;
2. izraža najglobljo zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov na območju C na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu, kot je opisano v poročilih vodij misij EU o območju C in oblikovanju palestinske države iz julija 2011 in o vzhodnem Jeruzalemu iz januarja 2012, ki lahko ogrozi uresničljivost rešitve z dvema državama; poziva vse strani, naj ne sprejmejo nobenega enostranskega ukrepa, ki bi lahko ogrozil možnost sporazumne rešitve, kar posebej velja za dejavnosti izraelskega naseljevanja; pozdravlja in v celoti podpira odstavka 6 in 7 sklepov Sveta z dne 14. maja 2012 o vprašanjih naselbin, vzhodnega Jeruzalema in območja C;
3. poudarja, da je pomembno zaščititi palestinsko prebivalstvo in njegove pravice na območju C in v vzhodnem Jeruzalemu, kar je bistveno za uresničljivost rešitve z dvema državama;
4. znova poudarja, da so po mednarodnem pravu izraelske naselbine na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu nezakonite; poziva k takojšnji, dokončni in trajni ustavitvi vseh dejavnosti gradnje in širitve izraelskih naselbin, ki izrazito ogrožajo uspeh rešitve z dvema državama, pa tudi k odstranitvi oporišč, ki so bila zgrajena po marcu 2001;
5. ostro obsoja vsa dejanja ekstremizma, nasilja in nadlegovanja, ki jih naseljenci izvajajo nad palestinskim civilnim prebivalstvom, ter poziva izraelsko vlado in oblasti, naj privedejo njihove storilce pred sodišče in poskrbijo, da bodo zanje odgovarjali, saj pomanjkanje odgovornosti vodi v nekaznovanost;
6. poziva k popolnemu spoštovanju obveznosti EU na podlagi mednarodnega prava in obstoječe zakonodaje EU pri izvajanju dvostranskih sporazumov med EU in Izraelom; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj vzpostavi ustrezen in učinkovit nadzorni mehanizem EU, da blago izraelskih naseljencev na evropski trg ne bi več prihajalo po preferencialnem režimu; poudarja, da izraelski subjekti, ki imajo sedež, podružnice ali podrejene družbe registrirane in/ali opravljajo dejavnosti na ozemlju, ki ga je Izrael zasedel leta 1967, ne bi smeli biti sodelovati z EU;
7. poziva izraelsko vlado in organe, naj izpolnijo svoje obveznosti kot okupacijska sila, in naj zlasti:
– nemudoma ustavijo rušenje hiš, prisilne izselitve in preseljevanje Palestincev,
– Palestincem omogočijo dejavnosti načrtovanja in gradnje ter izvajanje razvojnih projektov,
– omogočijo dostop in gibanje,
– Palestincem olajšajo dostop do obdelovalnih površin in pašnikov,
– zagotovijo pravično razdelitev vode in zadovoljijo potrebe palestinskega prebivalstva,
– izboljšajo dostop palestinskega prebivalstva do ustreznih socialnih storitev in pomoči, zlasti na področju izobraževanja in javnega zdravja, in
– olajšajo humanitarne dejavnosti na območju C in v vzhodnem Jeruzalemu;
8. poziva k ponovnemu odprtju palestinskih institucij v vzhodnem Jeruzalemu, posebej Hiše Orienta;
9. poziva, da morajo izraelske oblasti ustaviti samovoljno in pretirano uporabo upravnih pridržanj Palestincev brez uradne obtožnice ali sojenja, da morajo imeti vsi palestinski priporniki dostop do poštenega sojenja ter da je treba izpustiti palestinske politične zapornike, zlasti člane palestinskega zakonodajnega sveta, vključno z Marvanom Bargutijem, in upravno priprte osebe; poziva k takojšnji izpustitvi Nabila Al Raija, umetniškega vodje Gledališča svobode v begunskem taborišču Jenin, ki so ga aretirali 6. junija 2012 in je od takrat v priporu;
10. poziva k zaščiti arabskih beduinskih skupnosti, ki živijo na zasedenem palestinskem ozemlju in v Negevu; poziva k takojšnji ustavitvi prisilnega izseljevanja, razlaščanja ali rušenja, ki se izvajajo nad tem prebivalstvom, in k izboljšanju njihovih življenjskih razmer, tako da se jim zagotovijo ustrezne storitve na zemlji njihovih prednikov; v zvezi s tem poziva izraelsko vlado, naj umakne Prawerjev načrt;
11. spodbuja palestinsko vlado in oblasti, naj v palestinskih nacionalnih razvojnih načrtih in projektih namenijo večjo pozornost območju C in vzhodnemu Jeruzalemu, da bi izboljšali položaj in življenjske razmere palestinskega prebivalstva na teh območjih;
12. ponovno poudarja, da so mirna in nenasilna sredstva edini način za dosego trajnega miru med Izraelci in Palestinci; znova poziva k obnovitvi neposrednih mirovnih pogajanj med stranema; v zvezi s tem še naprej podpira politiko predsednika Abasa o nenasilnem uporu in spodbuja spravo med Palestinci ter oblikovanje palestinske države, pri čemer so predsedniške in parlamentarne volitve pomemben del tega procesa;
13. ponovno izraža svojo odločno zavezanost varnosti izraelske države; obsoja vsakršno namerno nasilje katere koli strani nad civilnim prebivalstvom, vključno z raketnimi napadi iz Gaze;
14. poziva Svet in Komisijo, naj še naprej podpirata palestinske institucije in razvojne projekte na območju C in v vzhodnem Jeruzalemu ter jim pošiljata pomoč, da bi zaščitili in okrepili palestinsko prebivalstvo; vendar poziva, da je treba na tem področju izboljšati usklajevanje med EU in državami članicami; poziva tudi, da mora Izrael finančno odgovarjati za rušitev projektov, ki so jih na zasedenem palestinskem ozemlju financirale EU in njene države članice;
15. poziva Svet in Komisijo, naj v dvostranskih odnosih EU z Izraelom in s palestinsko upravo ta vprašanja še naprej obravnavata na vseh ravneh; poudarja, da bo EU v svojih dvostranskih odnosih z Izraelom, med drugim tudi na naslednjem srečanju pridružitvenega sveta EU-Izrael, v celoti upoštevala njegovo zavezanost do spoštovanja obveznosti, ki jih ima na podlagi mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava do palestinskega prebivalstva na zasedenih ozemljih, ter da bodo s tem povezani kazalniki uspešnosti vključeni v vse instrumente tega partnerstva;
16. ponovno poziva EU in njene države članice, naj igrajo dejavnejšo politično vlogo, tudi v okviru četverice, pri prizadevanjih, da se doseže pravičen in trajen mir med Izraelci in Palestinci; ponovno opozarja na osrednjo vlogo četverice in še naprej podpira prizadevanja visoke predstavnice, da bi poskrbela za verodostojne možnosti za nadaljevanje mirovnega procesa;
17. ponovno poziva k takojšnji, trajni in brezpogojni odpravi blokade območja Gaze in k sprejetju ukrepov, ki bodo omogočili obnovo in gospodarsko oživitev tega območja; priznava legitimne varnostne potrebe Izraela in zato zahteva učinkovit nadzor mehanizmov za preprečevanje tihotapljenja orožja v Gazo;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, posebnemu predstavniku EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, odposlancu bližnjevzhodne četverice, knesetu in izraelski vladi, predsedniku palestinske oblasti in palestinskemu zakonodajnemu svetu.