PREDLOG RESOLUCIJE o trgovinskih pogajanjih EU z Japonsko
17.10.2012 - (2012/2711(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Vital Moreira, Metin Kazak v imenu Odbora za mednarodno trgovino
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. aprila 2011 o prihodnji evropski politiki mednarodnih naložb,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o novi trgovinski politiki za Evropo v okviru strategije Evropa 2020,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2011 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve – Trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020“ (COM(2010)0612),
– ob upoštevanju poročila Komisije o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe, objavljenega 21. februarja 2012,
– ob upoštevanju sporazuma iz leta 2001 o vzajemnem priznavanju med EU in Japonsko,
– ob upoštevanju sporazuma med EU in Japonsko o sodelovanju na področju protikonkurenčnih dejavnosti, sklenjenega leta 2003,
– ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Japonsko o sodelovanju in medsebojni upravni pomoči pri carinskih zadevah, sklenjenega leta 2008,
– ob upoštevanju poročila svetovalne družbe Copenhagen Economics z naslovom „Assessment of barriers to trade and investment between the EU and Japan“ (Ocena trgovinskih ovir in ovir za naložbe med EU in Japonsko), objavljenega 30. novembra 2009,
– ob upoštevanju rezultatov javnega posvetovanja Komisije o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko, objavljenih 21. februarja 2011,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2011,
– ob upoštevanju skupne izjave, sprejete na 20. vrhunskem srečanju EU-Japonska 28. maja 2011 v Bruslju,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. maja 2011 o trgovinskih odnosih med EU in Japonsko,
– ob upoštevanju člena 90(2) in člena 110(2) Poslovnika,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o ukrepih Skupnosti v zvezi s kitolovom (2008/2101(INI)),
– ob upoštevanju Protokola o zaščiti in dobrem počutju živali k Amsterdamski pogodbi iz leta 1997, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji,
– ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Japonske o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki je bil podpisan 2. julija 2012,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o trgovinskih pogajanjih EU z Japonsko,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker EU in Japonska skupaj ustvarjata več kot tretjino svetovnega BDP in več kot 20 % svetovne trgovine;
B. ker je skupna vrednost dvostranske trgovine v blagu med EU in Japonsko v letu 2011 znašala zgolj 116,4 milijard EUR za razliko od 444,7 milijard EUR med EU in ZDA, 428,3 EUR milijard med EU ter Kitajsko ter 306,6 milijard EUR med EU in Rusijo;
C. ker je leta 2011 japonski presežek pri trgovanju z Evropsko unijo znašal 18,5 milijard EUR, od tega kar 30 % v avtomobilskem sektorju;
D. ker se Japonska na lestvici držav indeksa Svetovne banke o enostavnosti poslovanja z vidika čezmejnega trgovanja uvršča na 16. mesto, tj. pred 18 državami članicami EU;
E. ker sta Svet in Komisija dejala, da je odločitev Japonske o odpravi netarifnih ovir in ovir za dostop do trga javnih naročil pogoj za začetek pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Japonsko;
F. ker je svetovalna družba Copenhagen Economics v svoji študiji iz novembra 2009 ocenila, da bi se izvoz izdelkov EU na Japonsko lahko povečal za 71 %, uvoz japonskih izdelkov v EU pa za 61 %, če bi se tarifne in netarifne ovire zmanjšale na najmanjšo možno mero;
G. ker sta se Evropska unija in Japonska na skupnem vrhu 28. maja 2011 dogovorili, da bosta izvedli predhodno študijo za preučitev izvedljivosti, ter izrazili obojestransko pripravljenost za začetek pogajanj o sporazumu o prosti trgovini; ker se je prehodna študija zaključila;
H. ker Komisija, Svet in Parlament podpirajo ohranitev svetovnega moratorija na komercialni kitolov ter prepoved mednarodne komercialne trgovine z izdelki iz kitov ter si prizadevajo za ukinitev tako imenovanega kitolova v znanstvene namene in podpirajo določitev znatnih območij oceanov in morja za zaščitena območja, v katerih je kitolov prepovedan za nedoločen čas;
I. ker se je uspešno zaključila tudi vzporedna politična predhodna študija o političnem okvirnem sporazumu;
Gospodarske in politične okoliščine
1. meni, da bi bilo treba upoštevati pomen Japonske kot politične zaveznice, ki se z novimi izzivi v globaliziranem svetu spopada s podobnim pristopom kakor EU;
2. meni, da je za EU zelo pomembno, da celovito poglobi svoje ekonomske in trgovinske odnose z večjimi svetovnimi gospodarstvi, kot je Japonska, da bi čim bolj povečala zmogljivosti za zaposlovanje in rast v skladu s strategijo EU 2020; meni, da je to izredno pomembno zlasti glede na današnjo gospodarsko krizo, visoko stopnjo brezposelnosti in slabe napovedi za rast v EU;
3. je pri tem zaskrbljen, ker je dvostranski obseg trgovine EU z Japonsko bistveno manjši od tistega z drugimi partnerji, kot so ZDA, Kitajska in Rusija; ugotavlja, da se ogromen potencial trgovinskega odnosa med EU in Japonsko še ni uresničil v korist podjetij, delavcev in potrošnikov EU, zlasti zaradi vpliva japonskih netarifnih ovir na priložnosti za evropska podjetja, povezane z dostopom do trga;
4. je seznanjen, da Japonska svoje interese uveljavlja v drugih večjih sporazumih o prosti trgovini, kot sta potencialni tovrstni sporazum med Japonsko, Kitajsko in Južno Korejo ter čezpacifiško partnerstvo, pogaja pa se tudi o več drugih dvostranskih sporazumih; meni, da bi morala EU črpati iz lastnih izkušenj iz sporazuma o prosti trgovini z Južno Korejo, da bi v pogajanjih z Japonsko dosegla primerljiv obseg dostopa do trga;
Predhodna študija
5. je seznanjen, da sta bili z rezultati zaključene predhodne študije EU-Japonska zadovoljni tako Komisija kot japonska vlada;
6. pozdravlja poudarek na odpravi netarifnih ovir in ovir za dostop do trga javnih naročil pri pogajanjih v okviru predhodne študije, kot je zahteval Parlament;
7. opozarja, da so načrti sicer del koraka bliže, vendar so nekateri premalo natančni, kar ustvarja manevrski prostor za interpretacijo (denimo določbe o javnih naročilih v železniškem prometu); zato meni, da mora Japonska od začetka pogajanj izkazati večjo pripravljenost; poudarja, da je uresničevanje teh zavez bistveno, zato poziva k čimprejšnjem doseganju konkretnih rezultatov, po možnosti še pred določenimi roki;
8. poziva japonsko vlado, naj na začetku formalnih pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med EU in Japonsko ponovno potrdi zaveze, sprejete v okviru predhodne študije, zlasti v zvezi z odpravo netarifnih ovir za trgovino;
9. zato poziva Svet, naj kot pogoj za sprejetje pogajalskih smernic za sporazum o prosti trgovini z Japonsko vztraja pri zavezujoči revizijski klavzuli, ki bo aktivirana v enem letu po začetku pogajanj, da bi ocenili, ali je Japonska dosegla jasne rezultate pri odpravo netarifnih ovir, zlasti tistih, ki zadevajo avtomobilski sektor EU, kot tudi ovir na trgu javnih naročil na področju železniškega in mestnega prevoza, kakor je bilo dogovorjeno v predhodni študiji;
Pogajalski mandat
10. poziva Svet, naj dovoli Komisiji, da na podlagi izida predhodne študije in jasnih ciljev začne pogajanja o sporazumu o prosti trgovini z Japonsko;
11. poziva Komisijo, naj enega od prvih krogov pogajanj za sporazum o prosti trgovini med EU in Japonsko nameni odpravi netarifnih ovir in zato v okviru revizijske klavzule zagotovi, da bo mogoče eno leto po začetku pogajanj izvesti neodvisno oceno učinka, na podlagi katere bo objektivno ocenjen napredek, dosežen glede tega ključnega vprašanja, ki skrbi Parlament;
12. poudarja, da mora biti takšen sporazum o prosti trgovini celovit, ambiciozen in v celoti zavezujoč v vseh trgovinskih določbah; poudarja, da mora sporazum o prosti trgovini privesti do odprtosti trga in resničnega spodbujanja trgovine in ne zgolj hipotetične, pravne odprtosti; poziva Komisijo, naj formalno in redno obvešča Parlament in Svet o stanju pogajanj in o napredku, doseženem na področju odpravljanja netarifnih ovir; meni, da bi morala Komisija po posvetovanju s Parlamentom in Svetom prekiniti pogajanja, če Japonska med pogajanji ne bo izkazala ustrezne pripravljenosti za uresničitev prednostnih zahtev EU;
13. ugotavlja, da je precej težje nadzorovati in izvajati odpravo netarifnih ovir kot pa odpravo uvoznih tarif; poziva Komisijo, naj v celoti upošteva priporočila Parlamenta iz njegove resolucije z dne 13. decembra 2011 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe, in oblikuje zaključke iz zavez o netarifnih ovirah v okviru sporazuma o prosti trgovini med EU in Južno Korejo, da bi razvila izvajanje najboljše prakse in mehanizme nadzora;
14. poudarja, da bi moral Svet oblikovati jasen časovni načrt in v pogajalske smernice Komisije vključiti naslednje vidike, če naj bi bil sporazum o prosti trgovini resnično koristen za gospodarstvo EU:
– konkretne in merljive rezultate s strani japonske vlade o netarifnih ovirah, da bi odpravili veliko večino ovir v trgovinskih odnosih med EU in Japonsko; poudarja, da bi morale te zaveze zagotoviti precej več, kot že zagotavljajo dogovorjeni načrti v okviru predhodne študije; Komisija Svetu in Parlamentu redno poroča o napredku na tem področju;
– odprava obstoječih netarifnih ovir v avtomobilskem sektorju, kot so predspisi o delitvi območja ter obravnava električnih in hibridnih vozil; odpraviti bi bilo treba tudi preferencialno obravnavo za „avtomobile kei“, da bi zagotovili pravično konkurenco v tem pomembnem sektorju;
– bistvene ugodnosti na področju javnih naročil, ki bodo evropskim podjetjem zagotavljale tržni dostop v strateških japonskih sektorjih, tudi v železniškem in mestnem prometu, in enako stopnjo odprtosti, kakršna velja na trgih javnih naročil v EU;
– strog in učinkovit mehanizem za reševanje sporov, ki bo zahteval zgodnje posvetovanje med stranmi, da bi preprečili nastajanje novih netarifnih ovir in drugih preprek, ki bi onemogočale dostop do trga javnih naročil na Japonskem po začetku veljavnosti tega sporazuma;
– časovni okvir za postopno odpravljanje občutljivih netarifnih ovir v EU, da bi imela industrija EU dovolj časa za prilagoditev povečani konkurenci; meni, da bi morala biti odprava teh tarif na podlagi varnostne klavzule neločljivo povezana z napredovanjem odpravljanja ovir za dostop na trg javnih naročil in netarifnih ovir na Japonskem, zato da občutljive tarife EU ni bi bile zmanjšane brez ustrezne odprave japonskih netarifnih ovir in preprek, ki onemogočajo dostop do javnih naročil;
– učinkoviti dvostranski varnostni ukrepi za preprečevanje strmega povečanja uvoza, kar bi resno oškodovalo (ali grozilo, da bo oškodovalo) evropsko in japonsko industrijo, zlasti v občutljivih sektorjih, kot sta avtomobilska in elektronska industrija;
– odprava bistvenega števila najbolj problematičnih ovir, ki evropskim malim in srednjim podjetjem onemogočajo dostop na trg;
– sklicevanje na mednarodne zdravstvene in fitosanitarne standarde in discipline, zlasti tiste, ki jih določa Codex alimentarius, Svetovna organizacija za zdravje živali in direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja;
– izvršilni ukrepi za zaščito geografskih oznak za kmetijske in živilske proizvode, tudi vina in žgane pijače;
– ob upoštevanju katastrofe, ki se je pripetila marca 2011, je treba močno poudariti pomen energetskega sodelovanja in večjega dostopa do trga okoljskega blaga in storitev;
– učinkovito poglavje o trajnostnem razvoju s temeljnimi delovnimi standardi, vključno s štirimi prednostnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela za industrijske države; to poglavje bi moralo zajemati tudi ustanovitev foruma civilne družbe, ki bo spremljal in podajal pripombe o njegovem izvajanju in učinkovitem izvajanju večstranskih sporazumov na področju okolja, dobrega počutja živali in ohranjanja biološke raznovrstnosti;
– resnične možnosti obeh strani za vzajemni dostop do trga storitev z odpravo regulativnih ovir, zlasti na področju naložb, dostopom do vseh ravni javnih naročil in bistvenimi zavezami na področju pravil o konkurenčnosti, vključno z odpravo nepravičnih prednosti v poštnem storitvenem sektorju;
– krepitev in širitev dialogov o regulativnem sodelovanju z zavezujočimi ureditvami, da bi izboljšali spoštovanje mednarodnih standardov in regulativno usklajevanje, zlasti s sprejetjem in izvajanjem standardov Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE);
– celovito poglavje o naložbah, ki bo vsebovalo tako vprašanje zaščite naložb kot dostop do trga;
15. ponovno izraža prepričanje, da ima prihodnji trgovinski sporazum med EU in Japonsko možnosti za uspeh v korist obeh gospodarstev, če bodo izpolnjeni ti pogoji, ter da se bodo z večjim povezovanjem na podlagi sporazuma o gospodarskem povezovanju bistveno povečale koristi za obe gospodarstvi;
16. ugotavlja, da se EU in Japonska še vedno zelo razhajata glede vprašanj, povezanih z upravljanjem ribištva in kitolova, zlasti glede japonskega kitolova pod pretvezo kitolova v znanstvene namene, ter poziva k razširitvi razprav v zvezi z odpravo kitolova in trgovine z izdelki iz kitov.
Po pogajanjih
17. če bodo pogajanja uspešna, Komisijo poziva, naj izvede drugo oceno učinka, da bi ocenila pričakovane prednosti in slabosti sporazuma za zaposlovanje in rast v EU, tudi analizo o učinku za občutljive sektorje, na primer avtomobilski in elektronski sektor, ter koristi za ofenzivne interese EU;
18. opominja, da bo Parlament v skladu z Lizbonsko pogodbo pozvan, naj odobri morebitni sporazum o prosti trgovini med EU in Japonsko;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Japonske.