PREDLOG RESOLUCIJE o trgovinskih pogajanjih med EU in Mercosurjem
9.1.2013 - (2012/2924(RSP))
v skladu s členom 115(5) Poslovnika
Helmut Scholz v imenu skupine GUE/NGL
B7‑0018/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o trgovinskih pogajanjih med EU in Mercosurjem
Evropski parlament,
– ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem iz leta 1995,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2010 o trgovinskih odnosih Evropske unije z Latinsko Ameriko[1],
– ob upoštevanju resolucije evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine z dne 19. maja 2011 o obetih za trgovinske odnose med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o kmetijstvu EU in mednarodni trgovini[2],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odnosih med EU in Mercosurjem,
– ob upoštevanju skupnega sporočila s 14. seje skupnega odbora EU-Brazilija, ki je potekala junija 2012,
– ob upoštevanja vprašanja Komisiji o stanju trgovinskih pogajanj z Mercosurjem (O-000218/2012 – B7‑0553/2012),
– ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,
A. ker so se pogajanja o pridružitvenem sporazumu med EU in štirimi državami Mercosurja začela leta 1999, leta 2004 pa so zastala in so se uradno nadaljevala na vrhunskem srečanju EU-Mercosur leta 2010;
B. ker se je od takrat zvrstilo devet krogov pogajanj; ker so se do sedaj vsi krogi pogajanj osredotočili na normativni del sporazuma; ker še ni določen datum za izmenjavo ponudb glede tržnega dostopa;
C. ker je Mercosur doživel pomemben razvoj in spremembe s sprejetjem Venezuele kot države članice, sedanjo začasno izključitvijo Paragvaja po državnem udaru junija 2012 in okrepitvijo odnosov z Bolivijo in Ekvadorjem kot prihodnjima polnopravnima državama članicama Mercosurja, s čimer se želi vzpostaviti razširjeno povezovalno območje Mercosurja;
D. ker se je proces povezovanja latinskoameriške regije še dodatno razvil in poglobil z ustanovitvijo medcelinskih povezovalnih struktur, in sicer Zveze južnoameriških držav (UNASUR), Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in Bolivarske zveze za Ameriko (ALBA) kot glavnih institucij, pa tudi z ustanovitvijo Južne banke in drugimi povezovalnimi pobudami, na primer na področju energetskega sodelovanja, surovin, carin in neposrednih volitev v parlament Mercosurja (Parlasur);
E. ker so EU in Brazilija ter druge države članice Mercosurja znova potrdile svojo trdno zavezo, da bodo dosegle ambiciozen, uravnotežen in celovit pridružitveni sporazum, poudarile osrednji pomen Svetovne trgovinske organizacije (STO) in večstranskega trgovinskega sistema za svetovno blaginjo ter soglašale s tem, da je pomembno skupno prizadevanje za dobro delovanje in krepitev sistema;
F. ker so decembra 2012 EU, Združene države in Japonska na ravni STO ukrepale proti Argentini in zahtevale, da se vzpostavi ugotovitveni svet organa za reševanje sporov zaradi ukrepov, ki jih je sprejela Argentina in ki vplivajo na uvoz blaga;
G. ker je Argentina zahtevala, da se na ravni STO vzpostavi ugotovitveni svet proti EU glede omejevanja uvoza biodizla;
H. ker je Argentina doživljala zelo hudo gospodarsko krizo, ki je zaradi politike liberalizacije in deregulacije, ki jo je določil Mednarodni denarni sklad, vodila v državni bankrot, težave z zadolženostjo pa je na koncu rešila tako, da ni več upoštevala priporočil tega sklada in EU;
I. ker je veliko evropskih podjetij izkoristilo liberalizacijo Argentine; ker je Argentina v zadnjih desetih letih ustvarila sedemodstotno povprečno rast, ne da bi svojemu narodu vsilila varčevalne ukrepe sui generis in uporabila nekonvencionalne gospodarske rešitve; ker si prizadeva, da bi s ponovno nacionalizacijo tradicionalnega podjetja YPF znova pridobila nadzor nad energetskim sektorjem;
J. ker EU doživlja največjo gospodarsko krizo v svoji zgodovini in skuša reševati težave z zadolženostjo tako, da svojim prebivalcem vsiljuje varčevalne ukrepe; ker svet doživlja več kriz (okoljsko, prehransko, gospodarsko itd.), ki doslej še niso bile ustrezno rešene; ker lahko trgovinska pogajanja nanje vplivajo pozitivno ali negativno, odvisno od njihove vsebine;
K. ker je EU znaten del proizvodnje beljakovin za živalsko krmo prenesla v države Mercosurja in ker še naprej seli proizvodnjo energetskih poljščin v tretje države, kar zelo slabo vpliva na biotsko raznovrstnost, gozdove, vodo, podnebne spremembe, prehransko varnost, rabo in lastništvo zemljišč, nasilje in socialne konflikte, odseljevanje s podeželja in rast siromašnih četrti na velikih mestnih območjih;
L. ker brazilska politika na področju pravic intelektualne lastnine upošteva nove izzive, zlasti glede generičnih zdravil, kar pozitivno vpliva na preprečevanje in zdravljenje bolezni;
M. ker ocene učinka in presoje vplivov na trajnostni razvoj v zvezi z morebitnim trgovinskim sporazumom med EU in Mercosurjem, ki so bile opravljene leta 2011, niso pokazale pomenljivega prispevka h gospodarski blaginji v EU, pač pa morebitne zelo negativne vplive na biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe;
1. meni, da je Mercosur pomemben trgovinski partner, vendar je treba pri trgovinskih pogajanjih dajati prednost trajnostnemu razvoju, ustvarjanju delovnih mest, socialni pravičnosti, okolju in kulturni raznolikosti v obeh regijah; zato poziva Komisijo, naj ne vztraja pri svojem klasičnem modelu sporazuma o prosti trgovini in naj oblikuje nove oblike trgovinskih sporazumov, ki bodo prilagojeni potrebam njenih odnosov s posameznimi partnerji;
2. je seznanjen z zavezanostjo EU, Brazilije in drugih držav članic Mercosurja uspešnemu izidu kroga pogajanj o razvoju iz Dohe v okviru STO in z njihovo pripravljenostjo, da si bodo še naprej prizadevale za ambiciozen, celovit in uravnotežen zaključek teh pogajanj;
3. poziva Komisijo, naj pregleda svoje vzorce pogajanj in zagotovi, da izidi pogajanj ne bodo omajali, temveč okrepili boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom ter pranju denarja;
4. poziva Komisijo, naj predlaga Svetu, da bi prilagodil sedanje direktive o pogajanjih skladno z novimi izzivi, s katerimi se soočata EU in države Mercosurja;
5. poziva Komisijo, naj podpre proces povezovanja Latinske Amerike in se vzdrži pobud, zaradi katerih bi lahko Mercosur razpadel;
6. pozdravlja skupen demokratičen odziv držav Mercosurja in zveze UNASUR na prekinitev demokratičnega procesa v Paragvaju po treh desetletjih diktature; poziva Komisijo, naj to odločitev v celoti spoštuje in podpira in naj se vzdrži vsakršnega priznanja paragvajske de facto vlade;
7. meni, da mora Komisija v svojih odnosih z Argentino upoštevati krizo, ki jo je ta država doživljala, in negativen vpliv, ki so jo v njej imeli mednarodni akterji; meni, da ukrepi, ki jih je Argentina sprejela v zadnjih desetih letih, kažejo, da so namesto varčevalnih ukrepov, ki jih priporočajo mednarodne finančne institucije, in trpljenja ljudi, ki ga povzročajo, še druge poti, ki vodijo iz gospodarske in finančne krize;
8. poziva Komisijo, naj spoštuje proces nacionalizacije energetskega sektorja v Argentini, podoben tistim, ki so jih pred nekaj leti izvedle evropske države, in naj v zvezi s tem ne sprejema ukrepov proti tej državi;
9. priznava pravico Argentine, da sprejme ukrepe, s katerimi bo varovala svojo raven industrializacije;
10. poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja Brazilije, med drugim glede pravic intelektualne lastnine ter proizvodnje in dajanja na trg generičnih zdravil, in naj v prihodnjih trgovinskih sporazumih sprejme podobne določbe;
11. poziva Komisijo, naj v vseh fazah pogajanj vzpostavi učinkovite posvetovalne mehanizme z obema stranema civilne družbe;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam držav članic, vladam in parlamentom držav Mercosurja ter parlamentu Mercosurja (Parlasur).