PREDLOG RESOLUCIJE o nedavnih žrtvah požarov v tekstilnih tovarnah, zlasti v Bangladešu
9.1.2013 - (2012/2908(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Jean Lambert, Barbara Lochbihler, Marije Cornelissen, Karima Delli, Malika Benarab-Attou, Elisabeth Schroedter, Nicole Kiil-Nielsen, Raül Romeva i Rueda, Franziska Katharina Brantner, Ulrike Lunacek, Ana Miranda, Sven Giegold, Claude Turmes, Emilie Turunen, Judith Sargentini, Helga Trüpel v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0004/2013
B7‑0020/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o nedavnih žrtvah požarov v tekstilnih tovarnah, zlasti v Bangladešu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med ES in Bangladešem iz leta 2001,
– ob upoštevanju izjave predstavništva EU v Daki o požaru v tovarni oblačil v Ašuliji 27. novembra 2012,
– ob upoštevanju okvira za promocijo varnosti in zdravja pri delu Mednarodne organizacije dela (2006, C–187) ter Konvencije za varnost in zdravje pri delu (1981, C–155), ki ju Bangladeš in Pakistan nista ratificirala, prav tako ne njunih priporočil (R–197); ob upoštevanju Konvencije o delovni inšpekciji (1947, C–081), ki sta jo podpisala Bangladeš in Pakistan, ter njenih priporočil (R, C–164),
– opozarjajoč na svoji resoluciji z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih[1] in o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih[2],
– ob upoštevanju svoji nedavnih poročil z naslovom „Družbena odgovornost gospodarskih družb: upravičljivo, pregledno in odgovorno poslovno ravnanje in trajnostna rast” ter „Družbena odgovornost gospodarskih družb: spodbujanje interesov družbe in pot k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju”,
– ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, ki za vlade in družbe predstavljajo okvir za varstvo in spoštovanje človekovih pravic, sprejet junija 2011 tudi na Svetu za človekove pravice,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je 24. novembra 2012 največji požar, ki je kdajkoli izbruhnil v tovarnah v Bangladešu, uničil devetnadstropno zgradbo, kjer je v Ašuliji delovala družba Tazreen Fashions, podružnica skupine Tuba, in kjer je skoraj 1200 ljudi, pretežno žensk, šivalo oblačila za velike zahodne trgovce; po vladnih podatkih je umrlo najmanj 112 ljudi, več kot 100 je bilo ranjenih, medtem ko sindikalni predstavniki navajajo, da je dejansko število žrtev mnogo višje;
B. ker so stranke skupine Tuba tudi Wal-Mart, Carrefour, C&A, IKEA in Sears, njene tovarne pa izvažajo oblačila v mnoge evropske države ter v Združene države Amerike;
C. ker je Bangladeš postal druga največja svetovna izvoznica oblačil po Kitajski, z najnižjimi plačami v sektorju oblačil, kjer tekstilni sektor predstavlja skoraj 80 % vsega izvoza, EU pa njegovo največje izvozno tržišče; ker je zaradi pritiskov na proizvodnjo na mednarodnem tekstilnem trgu, kjer prevladujejo nizki stroški in hitre spremembe, bangladeška delovna silna zelo ranljiva tarča;
D. ker je le nekaj tednov prej, 11. septembra 2012, v Pakistanu umrlo več kot 300 ljudi, okrog 250 pa je bilo ranjenih, med njimi mnogo mladoletnikov, ko je zagorelo v tekstilni tovarni Ali Enterprises v Karačiju, kjer so proizvajali kavbojke za nemškega nizkocenovnega trgovca KiK, ter v tovarni čevljev v Lahoreju; ta dva požara štejeta za najhujša in z največjim številom žrtev, ki so jih kdajkoli povzročili požari v tovarnah v Pakistanu;
E. ker je do velikega števila žrtev prišlo zlasti zaradi pomanjkanja minimalnih varnostnih ukrepov, na kar kažejo zaprta vrata in okna, neobstoj zasilnih izhodov, gasilnih aparatov, luči za izhod v sili, nepripravljeno in neusposobljeno vodstvo, nevarno skladiščenje vnetljivega materiala v bližini delavcev, nezakonito zgrajene in slabo zasnovane stavbe, pomanjkanje dostopov za gasilce in njihov prepozen prihod;
F. ker je glede na poročila sindikata pakistanskih tekstilnih delavcev družba Ali Enterprises uspešno prestala mednarodni varnostni test le nekaj tednov pred nesrečo in ker je družba Tazreen Fashions dobila naročilo za proizvodnjo kljub dejstvu, da so inšpekcije z Walmartom povezane družbe in European Business Social Compliance Initiative (evropske pobude za spoštovanje socialnih standardov v podjetjih) ugotovile hude kršitve varnostnih standardov;
G. ker je glede na informacije mednarodnega delavskega foruma od leta 2005 v Bangladešu v tovarniških požarih umrlo več kot 600 delavcev, medtem ko na podlagi poročil organizacij za človekove pravice nihče od lastnikov tovarn ali uprave zaradi tega ni bil priveden pred sodišče;
H. ker se je v preteklih mesecih stopnjevala napetost med bangladeško vlado in delavskimi aktivisti in ker je med razlogi za napetost tudi nepojasnjen umor Aminula Islama aprila 2012, ki je kritiziral delovne pogoje v industriji oblačil, neskladne z varnostnimi standardi;
I. ker nevoljno priznanje nekaterih zahodnih trgovcev, da so zadevne tovarne proizvajale oblačila, ki so jih sami prodajali, kaže na pomanjkanje preglednosti in odgovornosti v mednarodni dobavni verigi tekstilne industrije;
J. ker imajo vsi, na vseh ravneh proizvodnje in dobavne verige, od končnega potrošnika v Evropi do trgovca in vodstva tovarn ter vlad, skupno odgovornost pri prizadevanjih za izboljšanje delovnih in varnostnih standardov delavcev v sektorju oblačil;
1. izraža svojo globoko prizadetost zaradi izgube življenj v požarih v tovarnah v Bangladešu in Pakistanu v preteklih mesecih ter izreka sožalje družinam žrtev;
2. poziva vse evropske trgovce, katerih naročila so bila v delu v času požarov, naj podprejo lokalne oblasti in vključijo socialne partnerje v vzpostavitev ustrezne in pregledne odškodninske sheme za žrtve in njihove družine ter naj vanje prispevajo; meni, da bi moral tak sistem nadomestiti izgubljeni prihodek ter kriti stroške ranjenih ter družin žrtev, brezplačno zdravstveno oskrbo za poškodovane ter skrb in izobraževanje za še nepreskrbljene člane družin umrlih delavcev;
3. pozdravlja bangladeški sporazum o protipožarni in gradbeni varnosti, ki so ga podpisali nekateri sindikati, nevladne organizacije in multinacionalne tekstilne družbe, katerega namen je izboljšanje varnostnih standardov na proizvodnih lokacijah ter pripravljenost financiranja teh ukrepov, zlasti z vzpostavitvijo neodvisnega sistema inšpekcij in podporo za ustanovitev „odborov za zdravje in varnost”(ki so po zakonu obvezni, a redko operativni), ki bodo vključevali predstavnike delavcev iz vseh tovarn; poziva vpletene tekstilne znamke, vključno z največjim svetovnim tekstilnim trgovcem Walmartom, naj podprejo ta prizadevanja;
4. poziva tuje družbe, ki delujejo v Bangladešu in Pakistanu, naj dajo prednost tistim trgovinskim partnerjem, ki delujejo v skladu z osnovnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela in zakoni obeh držav;
5. se zaveda, da je zaposlitev v sektorju oblačil pomagala milijonom revnih kmečkih žena v Pakistanu, Bangladešu in drugod, da so zbežale pred pomanjkanjem in odvisnostjo od moške pomoči; vendar meni, da bi morali biti minimalni varnostni in delovni standardi pravilo povsod po svetu, tudi v EU;
6. zlasti poziva bangladeško vlado, naj poveča skladnost vseh proizvajalcev z zakonom o delovnih razmerjih iz leta 2006 ter naj poveča število inšpekcijskih ekip in sredstva zadnje, da bodo izboljšale svoje metode;
7. poziva obe vladi, naj dejansko izvajata ratificirane standarde Mednarodne organizacije dela ter naj ratificirata in izvajata zlasti okvir za promocijo varnosti in zdravja pri delu Mednarodne organizacije dela, Konvencijo za varnost in zdravje pri delu Mednarodne organizacije dela ter Konvencijo za varnost in zdravje pri delu;
8. meni, da sta dvig minimalnih plač v Bangladešu, ki so za mnoge delavce pod eksistenčnim pragom, ter zvišanje cen končnih izdelkov, ki jih plačajo potrošniki, del zahtevanih izboljšav, ter poziva bangladeško vlado, naj kaznuje tiste družbe, ki znižujejo zakonsko določene minimalne plače;
9. pozdravlja ukrepe, ki sta jih sprejeli bangladeška in pakistanska vlada za pomoč žrtvam in njihovim družinam ter za to, da se odgovorni za visoko število žrtev privedejo pred sodišče; poziva oblasti, naj vodstvo prisilijo, da objavi imena vseh delavcev, ki so jih prizadeli požari, ter naj zagotovi popoln dostop do pravnega varstva vsem žrtvam, da bodo lahko zahtevale odškodnino; prav tako poziva blagovne znamke, ki kupujejo tekstilne izdelke, naj omogočijo dostop javnosti do vseh revizijskih poročil;
10. poziva bangladeške oblasti, naj popolnoma raziščejo mučenje in umor aktivista za delavske pravice Aminula Islama, ter poziva obe vladi, naj prenehata omejevati delovanje ter kolektivno pogajanje sindikatov;
11. poziva bangladeško vlado, naj pristopi k mednarodni konvenciji za zaščito vseh oseb pred prisilnim izginotjem, naj ratificira izbirni protokol h Konvenciji proti mučenju ter naj umakne svoje pridržke k tej konvenciji;
12. poziva bangladeško in pakistansko vlado, vse blagovne znamke, trgovce in zaposlene, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za izboljšanje varnosti pri delu v tovarnah, naj usposobijo delavce in vodstva za upoštevanje varnostnih ukrepov ter naj zagotovijo, da bodo delavci lahko jasno opozorili na neupoštevanje varnostnih standardov;
13. pozdravlja uspešna prizadevanja Bangladeša za zmanjšanje dela otrok v sektorju oblačil ter poziva Pakistan, naj okrepi svoja prizadevanja proti delu otrok;
14. pozdravlja nedavno odločitev bangladeške vlade, da podaljša porodniški dopust v sektorju oblačil na šest mesecev;
15. poziva Svet in Komisijo, naj vključita zavezujočo klavzulo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v vse dvostranske trgovinske in naložbene sporazume, ki jih podpisuje EU, na podlagi načel o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, kot so določena na mednarodni ravni, vključno s posodobljenimi smernicami in standardi OECD iz leta 2010, kot so jih določile OZN (zlasti vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah), Mednarodna organizacija dela in EU; predlaga, da se ta klavzula uskladi z obstoječimi standardi in pojmi, da se zagotovita primerljivost in poštenost, ter da bo vsebovala ukrepe za spremljanje dejanskega izvajanja teh načel na ravni EU;
16. poziva Svet in Komisijo, naj uvedeta zakonodajo, ki bo družbe, ki želijo sodelovati na evropskem trgu v skladu z zakonodajo EU, obvezovala, da posredujejo informacije o vsej dobavni verigi za njihove proizvode, v skladu z načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah;
17. poziva Komisijo, naj Bangladešu in Pakistanu nudi pomoč, da bosta prek načrtovanega programa „Svetovne javne dobrine in izzivi” ter prek instrumenta razvojnega sodelovanja ali partnerskega instrumenta izboljšala standarde varnosti in zdravja pri delu;
18. zahteva, naj v prihodnosti v trgovinskih sporazumih EU s tretjimi državami varnost in zdravje pri delu zasedata pomembnejše mesto kot del programa o dostojnem delu, ter meni, da bi EU morala nuditi tehnično pomoč za izvajanje teh določb;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam in parlamentom Bangladeša in Pakistana.