PREDLOG RESOLUCIJE o nedavnih žrtvah požarov v tekstilnih tovarnah, zlasti v Bangladešu

9.1.2013 - (2012/2908(RSP))

ob zaključku razprave o izjavah Evropskega sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) Poslovnika

Willy Meyer, Paul Murphy, Marie-Christine Vergiat v imenu skupine GUE/NGL

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0004/2013

B7‑0022/2013

Resolucija Evropskega parlamenta o nedavnih žrtvah požarov v tekstilnih tovarnah, zlasti v Bangladešu

(2012/2908(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih nedavnih poročil o družbeni odgovornosti gospodarskih družb,

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki ga je 16. decembra 1966 sprejela generalna skupščina Združenih narodov in je začel veljati 3. januarja 1976 (Bangladeš ga je ratificiral 5. oktobra 1998),

–   ob upoštevanju ključnih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti Konvencije št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, Konvencije št. 182 o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo, Konvencije št. 184 o varnosti in zdravju v kmetijstvu, Konvencije št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, Konvencije št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, Konvencije št. 141 o organizacijah podeželskih delavcev, Konvencije št. 155 o varnosti in zdravju pri delu ter Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah,

–   ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A. ker je Bangladeš postal drugi največji svetovni izvoznik oblačil v skupni vrednosti 19 milijard dolarjev v letu 2011; ker je po Kitajski in Vietnamu Bangladeš tretji največji dobavitelj tekstilnih oblačil Evropski uniji; ker ta sektor predstavlja 13 % BDP in 80 % državnega izvoza;

B.  ker je glede na navedbe organizacije Transparency International Bangladeš ena od držav z najvišjo stopnjo korupcije v svetu (v letu 2010 je bil na 134. mestu od 178 držav);

C. ker 40 % prebivalcev Bangladeša živi pod pragom revščine (manj kot 1,25 dolarja na dan), po indeksu človekovega razvoja pa je Bangladeš na 146. mestu med 182 obravnavanimi državami; ker so take razmere povzročile številna vrenja, med katerimi so bili nemiri zaradi lakote v letu 2008;

D. ker med tekstilnimi delavci in delavkami (skoraj 40 % industrijske delovne sile, 3 milijoni ljudi, od tega tri četrtine žensk) redno prihaja do uporov zaradi slabih delovnih pogojev in nesorazmerij med njihovimi plačami in dobičkom podjetnikov, združenih v Združenju proizvajalcev in izvoznikov oblačil Bangladeša;

E.  ker je vojska te upore sistematično zatirala, kar je povzročilo na desetine mrtvih in stotine ranjenih;

F.  ker je država leta 1967 ratificirala konvencijo iz leta 1948 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic; ker pa le redke organizacije za zaščito delavskih pravic dobijo uradno akreditacijo in ker oblasti stalno preganjajo številne med temi organizacijami;

G. ker je bilo v soboto, 24. novembra, več kot 1000 delavcev tovarne Tazreen Fashions v predmestju Dake, ki je delala za številne zahodne blagovne znamke, kot so nizozemska skupina C&A, francoski Carrefour, švedska Ikea ter Walmart iz ZDA, ujetih v požaru v tovarni; ker jih je 110 umrlo, približno sto pa je bilo ranjenih;

I.   ker je v ponedeljek, 26. novembra, prišlo do drugega požara v konfekcijski tovarni v Daki; ker je požar, ki ni zahteval žrtev, izbruhnil v dvanajstnadstropni stavbi, v kateri so delala štiri tekstilna podjetja;

J.   ker je glede na podatke nevladnih organizacij od leta 2006 v Bangladešu v požarih umrlo okrog 700 delavcev tekstilnega sektorja;

K. ker je 11. septembra požar uničil tekstilno tovarno v Karačiju, velemestu na jugu Pakistana, ter povzročil več kot 310 žrtev; ker je le nekaj ur prej v podobni nesreči v tovarni obutve v Lahoreju, drugem največjem mestu v državi, umrlo 21 ljudi;

L.  ker so kljub kodeksu dobrega ravnanja, na katerega se sklicujejo številna zahodna podjetja, delovni pogoji, zlasti delovni čas, plače, izkoriščanje mladoletnikov ter varnost delavcev, vredni obžalovanja; ker vsako leto ogenj uniči mnogo tovarn, katerih stavbe so v zelo slabem stanju in prepolne ljudi;

M. ker je po prvih ugotovitvah požare povzročila neustrezna skrb za varnost, saj naj bi bil vzrok požarov kratek stik;

N. ker ekološki odtis bombaža povečuje pretirana poraba pesticidov (10 % svetovne porabe), insekticidov (25 % svetovne porabe) in vode, kar povzroča degradacijo tal, onesnaževanje ter izgubo biotske raznovrstnosti;

1.  izreka svoje sožalje družinam žrtev; meni, da te tragedije ponovno opozarjajo na slabe delovne pogoje v bangladeških in pakistanskih podjetjih, ki izvažajo tekstil;

2.  podpira poziv številnih nevladnih in delavskih organizacij k neodvisni preiskavi za določitev odgovornosti posameznikov ter k ustreznem kaznovanju; meni, da je treba določiti pravično odškodnino za družine žrtev, objaviti poročila o preiskavi ter uresničiti sklepe, da se preprečijo morebitne tragedije v prihodnosti;

3.  poudarja, da so bile oblasti in multinacionalne družbe večkrat opozorjene na nevarne delovne pogoje v teh podjetjih ter nevarnost izbruha požarov, a opozoril niso upoštevale;

4.  zahteva, naj bangladeška vlada ter zadevna podjetja v najkrajšem času izvedejo vsa popravila in obvezno prenovo za preprečitev ugotovljenih nevarnosti; zahteva, naj multinacionalne družbe prenehajo poslovati z dobavitelji, ki odklanjajo popravila, potrebna za zagotovitev popolne varnosti za zaposlene;

5.  poziva bangladeško vlado, naj prek učinkovitega in nepristranskega sistema nadzora nad delom v industrijskih stavbah zagotovi varnost delavcev, naj mu omogoči potrebna sredstva za opravljanje te naloge, naj ustanovi odbor za varnost, ki naj ga vodijo delavci, naj zagotovi svobodo zbiranja, ustanavljanja sindikatov in predstavništev delavcev, ki naj sodelujejo pri kolektivnih pogajanjih, v skladu z mednarodnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela, ki jih je ratificiral Bangladeš;

6.  podpira mobilizacijo zaposlenih v teh podjetjih, zlasti po zadnjih požarih, ter poudarja, da je treba njihove zahteve po boljših delovnih pogojih, višjih plačah in boljši zaščiti šteti kot osnovne pravice;

7.  obsoja dejstvo, da evropske gospodarske družbe, kljub sprejetim kodeksom dobrega ravnanja, ne spoštujejo pravic delavcev; zahteva, naj pristojni organi Evropske unije in držav članic nemudoma upoštevajo rezultate obstoječih preiskav ter naj sodelujejo s pristojnimi mednarodnimi organi za izvajanje nepristranske preiskave o teh ravnanjih, da se sprejmejo potrebni ukrepi za jamstvo, da te gospodarske družbe ne kršijo človekovih pravic v tretjih državah; poudarja, da je treba vzpostaviti pravno obvezujoč in torej pravnomočen sistem družbene odgovornosti gospodarskih družb, da se konča to sramotno izkoriščanje;

8.  poziva vse udeležence v sektorju bombaža, naj degradacijo okolja drastično zmanjšajo na najnižjo možno raven, tudi vodni odtis ter uporabo pesticidov in insekticidov; poudarja, da netrajnostna proizvodna sredstva spodkopavajo prihodnost proizvodnje bombaža;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam Južnoazijskega združenja za regionalno sodelovanje in vladi Bangladeša.