PREDLOG RESOLUCIJE o posodobitvi državne pomoči
14.1.2013 - (2012/2920(RSP))
v skladu s členom 115(5) Poslovnika
Sharon Bowles v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenega člena 109,
– ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES[1],
– ob upoštevanju predloga Komisije za Uredbo Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči in Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza (COM(2012)0730),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Posodobitev področja državnih pomoči EU (COM(2012)0209),
– ob upoštevanju mnenja Odbora regij, sprejetega na 98. plenarnem zasedanju 29. novembra 2012,
– ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 15/2011 z naslovom Ali postopki Komisije zagotavljajo uspešno upravljanje nadzora državne pomoči?[2],
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma z dne 20. novembra 2010 o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo[3] (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum), zlasti njegovega odstavka 15,
– ob upoštevanju vprašanja Komisiji o posodobitvi državne pomoči (O–000213/2012 – B7–0102/2013),
– ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) Poslovnika,
A. ker je Komisija predstavila predloga za dve uredbi o izvajanju programa za posodobitev državnih pomoči, katerih pravna podlaga je člen 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije; ker ta pravna podlaga predvideva le posvetovanje s Parlamentom in ne soodločanja;
B. ker je cilj predlogov osredotočiti sredstva na obravnavanje resnejših primerov pomoči, ne pa na manjše primere in pritožbe, ki ne vplivajo na trgovino med državami članicami;
C. ker predlogi, zlasti spremembe postopkovne uredbe (Uredba Sveta (ES) št. 659/1999), zadevajo podrobnosti nadzora Komisije nad odločitvami izvoljenih državnih in lokalnih oblasti, kar je pomemben razlog v prid demokratičnemu nadzoru teh besedil s strani Parlamenta;
D. ker bi Parlament moral biti vključen v pripravo teh predlogov, kot to predvideva odstavek 15 okvirnega sporazuma med Parlamentom in Komisijo;
1. pozdravlja sporočilo Komisije o posodobitvi državne pomoči in nove predloge Komisije za uredbe; kljub temu poziva Komisijo, naj zagotovi, da spodbujanje gospodarske rasti kot eden splošnih ciljev te reforme ne bo znova povzročilo povečanja javnega dolga;
2. poudarja potrebo po manjši, a bolje usmerjeni državni pomoči, ki zahteva manj javne porabe in ne izkrivlja konkurence ter podpira premik h gospodarstvu, ki temelji na znanju;
3. poudarja, da mora biti državna pomoč zasnovana tako, da spodbuja razvoj storitev, znanja in infrastrukture in ne da nudi podporo specifičnim podjetjem;
4. poudarja dejstvo, da je osnovna naloga državne pomoči zagotoviti enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu; pozdravlja sveženj posodobitev državne pomoči kot temelj tekočega procesa posodobitve politike konkurence; poziva k pravočasnemu izvajanju svežnja reform;
5. priznava vlogo državne pomoči, sprejete s posebno krizno ureditvijo, pri obravnavanju krize; priznava tudi, da bosta uporaba državne pomoči in nadzor nad njo pomembno prispevala k doseganju ciljev strategije za rast Evropa 2020;
6. poudarja, da mora politika konkurence omogočiti ustrezno državno pomoč za ekološko preoblikovanje gospodarstva, zlasti v zvezi z obnovljivimi viri energije in energetsko učinkovitostjo, in da morajo nove smernice temeljiti na tem izhodišču;
7. se strinja s Komisijo, da je treba postopke državne pomoči pospešiti, kar bi omogočilo močnejše osredotočanje na zapletene primere, ki lahko imajo resne učinke na konkurenco v notranjem trgu; je seznanjen s predlogom Komisije za dvig ravni svobode pri obravnavi pritožb; poziva Komisijo, naj zagotovi podrobna merila za razlikovanje med pomembnimi in manj pomembnimi primeri na tem področju; opozarja, da bi bila ustrezna načina za dosego takega razlikovanja dvig pragov za uredbo o pomoči de minimis ter razširitev horizontalnih kategorij v pooblastitveni uredbi in uredbi o splošnih skupinskih izjemah;
8. ugotavlja, da so bili ti cilji v preteklosti že večkrat zastavljeni in so služili kot podlaga za pretekle revizije zakonodaje o državni pomoči, vendar se zdi, da niso bili v celoti izpolnjeni, glede na to, da so zdaj potrebni novi predlogi sprememb;
9. izraža upanje, da bodo v tem primeru predlogi izpolnili zastavljene cilje, ne da bi pri tem odvračali pritožnike od tega, da bi Komisijo opozarjali na resne primere izkrivljanja konkurence;
10. je seznanjen s splošno namero Komisije, da iz obveznosti priglasitve izvzame še več ukrepov; zlasti ugotavlja, da predlog Komisije predvideva, da naj pooblastitvena uredba krije pomoč, ki je dodeljena kulturi, in pomoč za poravnavo škode, ki so jo povzročile naravne nesreče; vendar poudarja, da bodo morale države članice zagotoviti predhodno usklajenost pravil o državni pomoči ukrepov de minimis in shem skupinskih izjem, da bi ohranile zadostno raven nadzora, medtem ko bo Komisija nadaljevala z izvajanjem naknadnega nadzora teh primerov; poudarja, da to ne sme povečati količine državne pomoči; poziva Komisijo, naj zagotovi dolgoročno zmanjšanje državne pomoči;
11. poudarja, da mora Komisija zagotoviti boljšo izmenjavo z državami članicami v smislu kakovosti in pravočasnosti posredovanja informacij in priprave priglasitev; poudarja, da morajo učinkoviti nacionalni sistemi zagotoviti, da so ukrepi državne pomoči, ki so izvzeti iz obveznosti predhodne priglasitve, skladni z zakonodajo EU;
12. ugotavlja, da so v preteklosti zadevne informacije za nadzor primerov državne pomoči posredovale izključno države članice; poziva Komisijo, naj oceni, ali bo potrebovala dodatne človeške vire, da bi razširila svoja orodja za zbiranje informacij in da bi lahko prejemala neposredne informacije od udeležencev na trgu;
13. je zelo zaskrbljen nad ugotovitvami Računskega sodišča, da Komisija ne namerava sistematično prepoznavati nepriglašenih ukrepov pomoči ali celovito oceniti naknadnega učinka svoje državne pomoči; zahteva nadaljnja pojasnila v zvezi s 40 % primerov državne pomoči, odobrene v okviru uredbe o skupinskih izjemah, ki bi se lahko izkazala za težavno; poudarja, da to pomeni posebno težavo za nove udeležence in mala in srednje velika podjetja, ter opozarja na učinek izkrivljanja konkurence;
14. poziva komisijo, naj v okviru posodobitve državne pomoči obravnava zgornja vprašanja in zagotovi, da bo morebitno zmanjšanje obsega predhodnega spremljanja priglasitev nadoknadila z učinkovitim in strogim naknadnim nadzorom, ki bo zagotovil ustrezno skladnost;
15. obžaluje, da pravna osnova za nove predloge, člen 109 Pogodbe o delovanju Evropske unije, določa le posvetovanje s Parlamentom in ne soodločanja v skladu z drugimi področji povezovanja trgov in gospodarske ureditve do začetka veljave Lizbonske pogodbe;
16. meni, da tega demokratičnega primanjkljaja ni mogoče dopuščati v zvezi s predlogi, ki zadevajo sredstva, s katerimi Komisija nadzira odločitve in ukrepe nacionalno in lokalno voljenih organov, zlasti kar zadeva storitve splošnega gospodarskega pomena v zvezi s temeljnimi pravicami;
17. predlaga, da se ta primanjkljaj premosti z medinstitucionalnimi ureditvami in popravi s prihodnjimi spremembami Pogodbe;
18. medtem poziva Komisijo in Svet, naj resno upoštevata predloge za spremembe, ki jih Parlament vlaga v tem postopku posvetovanja;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.