PREDLOG RESOLUCIJE o izvajanju začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo ter državami vzhodne in južne Afrike glede na trenutne razmere v Zimbabveju
14.1.2013 - (2013/2515(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Judith Sargentini, Franziska Keller v imenu skupine Verts/ALE
B7‑0026/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Evropsko skupnostjo ter državami vzhodne in južne Afrike glede na trenutne razmere v Zimbabveju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 13. julija 2009 o podpisu in začasni uporabi Začasnega sporazuma o določitvi okvira za sporazum o gospodarskem partnerstvu med državami vzhodne in južne Afrike na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (2012/196/ES)[1],
– ob upoštevanju sporazuma iz Cotonouja, podpisanega junija 2000, zlasti njegovih členov 96 in 97 o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji in člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki EU obvezujeta, da mora usklajenost politik spoštovati, tudi na področjih njenega zunanjega delovanja, razvoja in trgovine,
– ob upoštevanju svojih številnih prejšnjih resolucij o Zimbabveju,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2009 o vplivu sporazumov o gospodarskem partnerstvu na razvoj[2],
– ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino z dne 18. decembra 2012 (A7-0431/2012),
– ob upoštevanju mnenja Odbora za razvoj z dne 6. decembra 2012 (A7-0431/2012),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2010 o prihodnosti strateškega partnerstva med EU in Afriko po tretjem vrhunskem srečanju EU-Afrika[3],
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in drugih osrednjih mednarodnih instrumentov na področju človekovih pravic, pri katerih je Zimbabve država pogodbenica,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, ki jo je Zimbabve ratificiral,
– ob upoštevanju svojih številnih resolucij, v katerih izraža najglobljo zaskrbljenost zaradi razmer v Zimbabveju,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
Sporazumi o gospodarskem partnerstvu in začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu
A. ker so Madagaskar, Mauritius, Sejšeli in Zimbabve podpisniki Sporazuma iz Cotonouja; ker je spoštovanje človekovih pravic bistven element sporazuma o razvojnem sodelovanju med EU in državami AKP;
B. ker si EU, kljub dejstvu, da so bile proti Madagaskarju in Zimbabveju uvedene sankcije zaradi kršenja človekovih pravic, prizadeva za podpis sporazuma o liberalizaciji trgovine s temi državami, četudi je zavrnila ratifikacijo tako sporazuma o partnerstvu in sodelovanju kot začasnega sporazuma z Belorusijo, ki sta bila sklenjena leta 1995;
C. ker Madagaskar, Mauritius, Sejšeli in Zimbabve od maja 2012 začasno uporabljajo začasni sporazum; ker gre za prvi začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu z afriško regijo, ki bo začel veljati, odkar so se leta 2002 začela pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu;
D. ker Komisija ta začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu razume kot korak na poti do celovitega sporazuma o gospodarskem partnerstvu, ki bo ostal odprt za druge države, ki bodo pripravljene k sporazumu pristopiti pozneje;
E. ker je izvirna skupina držav vzhodne in južne Afrike, ki je 7. februarja 2004 začela pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z EU, zajemala 16 držav, vključno z otoki Indijskega oceana (Komori, Madagaskar, Mauritius in Sejšeli), državami Afriškega roga (Džibuti, Etiopija, Eritreja in Sudan), članicami Vzhodnoafriške skupnosti (Burundi, Kenija, Ruanda, Tanzanija in Uganda) in državami južne Afrike (Malavi, Zambija in Zimbabve); ker je samo šest od teh 16 držav parafiralo začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu „z državami vzhodne in južne Afrike“, od teh šestih sta se dve odločili, da ga ne podpišeta (Zambija in Komori), dve sta sporočili, da ga bosta izvajali začasno (Mauritius in Madagaskar), samo dve pa sta ga ratificirali (Zimbabve in Sejšeli);
F. ker so države AKP po letu 2007 večkrat izrazile zaskrbljenost glede več določb v začasnih sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ki ne ustrezajo njihovim razvojnim potrebam; ker so bila pogajanja v zadnjih petih letih v veliki meri namenjena iskanju bolje oblikovanega besedila teh določb; ker je bil dosežen dogovor o nekaterih izboljšavah, a te niso bile vključene v začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu, saj je Komisija zavrnila njegovo spremembo; ker je začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu z državami vzhodne in južne Afrike, ki je bil predstavljen Parlamentu, torej še vedno nespremenjena različica, ki vsebuje nezadovoljive in sporne določbe;
G. ker začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu z državami vzhodne in južne Afrike ne vključuje poglavja o trajnostnem razvoju;
H. ker se za Sejšele in Mauritius pričakuje, da bosta liberalizirala trgovino in odpravila 95 %, Zimbabve pa 79,9 % carin, ki veljajo za uvoz iz EU; ker je bilo predvideno, da bo Madagaskar do 1. januarja liberaliziral 37 % svojih carin, in ker to pomeni izgubo 42 % davčnih prihodkov; ker je vlada Madagaskarja zaprosila za petletni moratorij pred začetkom izvajanja sporazuma;
I. ker je v letu 2010 skupni uvoz EU iz celotne skupine držav vzhodne in južne Afrike znašal približno 2,88 milijarde EUR ali 0,2 % celotnega uvoza EU, šlo pa je predvsem za predelano tunino, kavo, trsni sladkor, tekstilne izdelke, tobak, rezano cvetje in železove zlitine;
J. ker študije ekonomske komisije Združenih narodov za Afriko napeljujejo na sklep, da bi sporazumi o gospodarskem partnerstvu po zamislih Komisije zmanjšali blaginjo, ogrozili regionalno povezovanje in ovirali afriška prizadevanja za industrializacijo; ker 75 % prebivalstva regije vzhodne in južne Afrike živi v najmanj razvitih državah;
K. ker po navedbah Evropskega centra za upravljanje razvojne politike (ECDPM) sklenjeni začasni sporazumi o gospodarskem partnerstvu niso ravno usklajeni s procesi regionalnega povezovanja v Afriki;
L. ker bo ratifikacija in začasna uporaba začasnega sporazuma o gospodarskem partnerstvu s strani držav vzhodne in južne Afrike otežila nadomestitev tega sporazuma z regionalnim sporazumom o gospodarskem partnerstvu, h kateremu bi pristopile vse države AKP;
Zimbabve
M. ker predsednik Robert Mugabe vlada Zimbabveju že zadnjih 33 let; ker je bila leta 2009 oblikovana koalicijska vlada, po tem, ko je bil sklenjen sporazum o delitvi oblasti med stranko ZANU-PF (Zimbabwe African National Union – Patriotic Front) in gibanjem MDF (Movement for Democratic Change), s katerim se je poskušalo rešiti politični zastoj, ki je bil posledica parlamentarnih in predsedniških volitev leta 2008;
N. ker v zraku visi ustavni referendum, kateremu bi sledile parlamentarne volitve, čeprav je treba točna datuma izvedbe še nista določena;
O. ker je prisotna resnična zaskrbljenost – glede na to, da ključne pravne reforme niso bile sprejete –, da bodo v primeru izvedbe volitev marca 2013, množično kršene človekove pravice pred in med volitvami ter po njih, takšne kršitve pa bodo ogrozile verodostojnost, svobodo in poštenost glasovanja;
P. ker je EU leta 2004 sprejela in pozneje obnovila sankcije proti tej državi zaradi njenih neskončnih groženj, nadlegovanja, aretacij, ubojev in drugih oblik nasilja in kršenja človekovih pravic v konfliktih v zadnjih letih, ki izhajajo iz polj diamantov;
Q. ker so 5. novembra 2012 policisti samovoljno aretirali Fidelisa Mudimuja, Zachariaha Gochija in Tafadzwa Gezo, izkušene kadre v uradu Enote za svetovalne storitve (Counselling Services Unit – CSU) – registrirani zdravstveni kliniki v Harareju, ki žrtvam organiziranega kriminala in mučenja zagotavlja zdravstvene in svetovalne storitve; ker so bili aretirani obtoženi „zlonamernega poškodovanja lastnine, kar je kršenje člena 140 kazenskega zakonika (kodifikacija in reforma)“;
R. ker je novembra 2012 v Zimbabveju 56 oseb čakalo na izvršitev smrtne kazni;
Splošne ugotovitve
1. poziva EU, naj izvaja usklajenost politik za razvoj na vseh področjih svojih politik, tudi usklajenost med trgovinsko politiko in spoštovanjem človekovih pravic; ne odobrava politike EU, v skladu s katero EU podpisuje sporazume o liberalizaciji trgovine z Zimbabvejem in Madagaskarjem, čeprav se proti tema državama izvajajo sankcije EU zaradi kršenja človekovih pravic;
2. obžaluje, da kljub uvedbi skladnosti politike za razvoj kot ključnega koncepta leta 2005 in številnim sklepom Sveta EU, doslej ni bil izpeljan noben oprijemljiv ukrep, ki bi povezal razvoj, človekove pravice in trgovino;
3. odločno nasprotuje agresivnemu in nenehnemu pritisku EU za sklenitev sporazumov o gospodarskem partnerstvu ter njenemu togemu pristopu do tega, kljub upravičenim pomislekom številnih držav AKP in organizacij civilne družbe;
4. zelo močno dvomi, da bo začasni sporazum, ki ga od 14. maja 2012 začasno izvajajo samo štiri (Sejšeli, Madagaskar, Zimbabve in Mauritius) od 16 držav v regiji vzhodne in južne Afrike, ki so v začetku sodelovale pri pogajanjih, služil namenu večjega regionalnega povezovanja;
5. poudarja, da ta začasni sporazum razvojnih potreb zadevnih držav ne zadovoljuje povsem; je prepričan, da to velja za vse sporazume o gospodarskem partnerstvu in da je glavni razlog za relativen zastoj pogajanj;
6. poudarja, da vsesplošna liberalizacija (kot v primeru vztrajanja Komisije, da je potrebna „liberalizacija vsaj 80 % carin v 15 letih“) sploh ni smiselna, saj gospodarske raziskave kažejo, da pozitivnega učinka trgovinske liberalizacije na zmanjšanje revščine ni mogoče šteti za samoumevnega ter da so največje koristi od tega imele države, ki so izpeljale selektivno in postopno liberalizacijo v kombinaciji z državno podporo za ključne sektorje;
7. poudarja, da mora EU spodbujati pravično trgovino med EU in državami v razvoju na podlagi popolnega spoštovanja in zagotavljanja delovnih standardov in pogojev Mednarodne organizacije dela (ILO) ter zagotavljati spoštovanje najvišjih socialnih in okoljskih standardov; meni, da to vključuje plačevanje poštenih cen za surovine in kmetijske proizvode iz držav v razvoju;
8. poudarja, da mora imeti zavezanost EU uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja absolutno prednost pri določanju pristopa trgovinske politike do držav v razvoju in najmanj razvitih držav; poudarja, da bo mogoče razvojne cilje tisočletja uresničiti le ob upoštevanju neenakosti med EU in temi državami; verjame, da je zato izjemno pomemben prožen in prilagojen pristop, ki bo v interesu delavcev, malih kmetov in revnih ljudi;
9. z veliko zaskrbljenostjo opaža nepopustljiv pristop Komisije in Sveta do najbolj spornih vprašanj, ki so jih izpostavile države AKP, in do dogovorjene liberalizacije carin za uvoz iz EU; vztraja, da je potreben bistveno bolj prožen pristop, ki bo odražal dejansko stopnjo razvoja posameznih držav v razvoju v danem trenutku; poziva Komisijo, naj zato ne določa fiksnih časovnih razporedov za iztek moratorija na odpravo carin in za druge postavke;
10. podpira predlog držav vzhodne in južne Afrike o vključitvi razvoju naklonjenih določb v sporazume o gospodarskem partnerstvu ter poziva, da se vsaj najmanj razvite države oprostijo zavez glede liberalizacije carin iz teh sporazumov in da se njihov dostop do trga EU v okviru njene sheme „Vse razen orožja“ ne ureja s pogodbami;
11. poziva k reviziji procesa sporazuma o gospodarskem partnerstvu, ki bo enakopravno vključeval vse zainteresirane strani, tudi sindikalne in civilnodružbene organizacije s strokovnimi izkušnjami na tem področju, da se omogoči resnično razvojno usmerjena in na pravicah utemeljena gospodarska politika do držav AKP;
Zimbabve
12. izraža globoko zaskrbljenost glede vztrajnih kršitev človekovih pravic, tudi na podlagi spolne usmerjenosti, in zatiranja političnih nasprotnikov režima, zagovornikov človekovih pravic, aktivistov za pravice žensk, novinarjev in delavcev nevladnih organizacij;
13. poziva vlado narodne enotnosti, naj pred splošnimi volitvami spremeni represivne zakone, kot so zakon o dostopu do informacij in varstvu zasebnosti, zakon o javnem redu in varnosti ter kazenski zakonik (kodifikacija in reforma), saj so se ti zakoni uporabljali za občutno krčenje temeljnih pravic;
14. poziva vlado Zimbabveja, naj še pred organizacijo volitev zagotovi enake možnosti na političnem prizorišču in ustvari okolje, v katerem se spoštujejo pravice, kar pomeni spremembo represivnih zakonov in nadomestitev pristranskih policijskih načelnikov in uradnikov, ki skrbijo za volitve, z nepristranskimi strokovnjaki;
15. poziva vlado Zimbabveja, naj ovrže vse obtožbe proti izkušenim kadrom in zdravstvenim delavcem Enote za svetovalne storitve (CSU), ki žrtvam organiziranega kriminala in mučenja zagotavlja zdravstvene in svetovalne storitve;
16. ponovno izraža svoje nasprotovanje smrtni kazni in poziva k takojšnji uvedbi moratorija za smrtno kazen, ki bi zaustavil vse izvršitve smrtne kazni kot prvi korak v smeri popolne odprave smrtne kazni;
17. poziva vlado Zimbabveja, naj spoštuje Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in Afriško listino o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter naj zagotavlja preglednost in odgovornost v vseh sektorjih gospodarstva, zlasti v ekstraktivni industriji, v katerih bi moralo bogastvo države z rudninami koristiti vsem Zimbabvejcem;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Evropske komisije, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam držav članic, vladam Madagaskarja, Mauritiusa, Sejšelov in Zimbabveja ter sekretariatu AKP.