PREDLOG RESOLUCIJE o 57. zasedanju komisije Združenih narodov za položaj žensk o odpravi in preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti

30.1.2013 - (2012/2922(RSP))

k vprašanju za ustni odgovor B7‑0111/2013
v skladu s členom 115(5) Poslovnika

Mikael Gustafsson v imenu Odbora za pravice žensk in enakost spolov

B7‑0049/2013

Resolucija Evropskega parlamenta o 57. zasedanju komisije Združenih narodov za položaj žensk o odpravi in preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti

(2012/2922(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah v Pekingu septembra 1995, tam sprejete deklaracije in izhodišč za ukrepanje ter kasnejših dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih Organizacije združenih narodov Peking +5 in Peking +10 o nadaljnjem ukrepanju in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih 9. junija 2000 oziroma 11. marca 2005,

–   ob upoštevanju konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. marca 2006 z naslovom „Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010“ (COM(2006)0092),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2010 o Pekingu°+15 – izhodiščih Organizacije združenih narodov za ukrepanje na področju enakosti med spoloma[1],

–   ob upoštevanju svojega poročila z dne 18. marca 2010 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami[2],

–   ob upoštevanju konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini in boju proti njima,

–   ob upoštevanju smernic EU o nasilju nad ženskami in dekleti ter o boju proti vsem oblikam diskriminacije žensk (Svet za splošne zadeve z dne 8. decembra 2012) in akcijskega načrta za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju, ki je del sklepov Sveta o razvojnih ciljih tisočletja, sprejetih junija 2010 (Svet za zunanje zadeve),

–   ob upoštevanju poročila z zasedanja strokovne skupine za preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti, ki je potekalo od 17. do 20. septembra 2012 v Bangkoku,

–   ob upoštevanju poročila z izidi foruma OZN za zainteresirane strani s področja preprečevanja in odpravljanja nasilja nad ženskami, ki je bil organiziran na sedežu OZN 13. in 14. decembra 2012,

–   ob upoštevanju vprašanja za Komisijo v zvezi s 57. zasedanjem Komisije Združenih narodov za položaj žensk o preprečevanju in odpravi vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti (O-000004/2013 – B7‑0111/2013),

–   ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) Poslovnika,

A. ker je nasilje nad ženskami in dekletu ena najhujših svetovnih in strukturnih kršitev človekovih pravic, žrtve in storilci so vseh starosti, najrazličnejše izobrazbe, prihodkov in socialnih položajev, ta pojav pa je hkrati vzrok in posledica neenakosti med ženskami in moškimi;

B.  ker do nasilja nad ženskami prihaja v vseh državah sveta, gre pa za trdovratno kršitev človekovih pravic ter veliko oviro za enakost med spoloma in opolnomočenje žensk; ker zadeva ženske in dekleta povsod po svetu, ne glede na starost, razred ali ekonomsko poreklo, pogublja družine in skupnosti, povzroča velike gospodarske in družbene stroške ter zavira in onemogoča rast in razvoj;

C. ker se je treba spoprijeti z vsemi oblikami nasilja nad ženskami, namreč telesnim, spolnim in psihološkim, kakor je opredeljeno v pekinških izhodiščih za ukrepanje, saj v vseh oblikah prikrajša ženske za možnost, da bi polno užile človekove pravice in temeljne svoboščine;

D. ker nadlegovanje žensk in nasilje nad njimi zajemata najraznovrstnejše kršitve njihovih človekovih pravic: spolno zlorabo, posilstvo, nasilje v družini, spolni napad in nadlegovanje, prostitucijo, trgovino z ženskami in dekleti, kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, nasilje nad ženskami pri delu, v konfliktih, v zaporih in zavodih, nasilje nad lezbijkami, samovoljno omejevanje prostosti ter različno drugo hudo tradicionalno ravnanje, kot so pohabljanje spolnih organov, zločini iz časti in prisilne poroke; ker vse te zlorabe puščajo globoke duševne rane in zajemajo telesne ali spolne poškodbe ali trpljenje, grožnje s temi dejanji in prisilo, ogrožajo splošno zdravje žensk in deklet, tudi njihovo reproduktivno in spolno zdravje, občasno pa povzročijo celo smrt;

E.  ker je zaradi neenakosti in diskriminacije tveganje za nasilje sicer večje, vendar so ženske še toliko bolj izpostavljene nevarnosti nasilja in izkoriščanja ob drugih oblikah diskriminacije, na primer zaradi invalidnosti ali pripadnosti manjšinski skupini; ker sedanje odzivanje na nasilje nad ženskami in dekleti in spremljevalne strategije ne vključujejo v zadostni meri žensk in deklet, ki so žrtve večplastnih oblik diskriminacije;

F.  ker obstajajo številne strukturne oblike nasilja nad ženskami, med drugim omejevanje njihovih možnosti izbire, pravic v zvezi s telesom in telesno celovitostjo, pravice do izobrazbe in do neodvisnega odločanja ter prikrajšanje za državljanske in politične pravice; opominja, da družba, v kateri ženskam in moškim niso zagotovljene enake pravice, vzdržuje strukturno obliko nasilja nad ženskami in dekleti;

G. ker so za prihodnji napredek pri odpravljanju nasilja nad ženskami ter nasilja na podlagi spola bistvenega pomena lokalne in mednarodne nevladne organizacije, na primer skupine za zagovorništvo in varne hiše, klicni centri za pomoč in podporne strukture;

H. ker je za dejansko odpravo nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola potrebno mednarodno sodelovanje in ukrepanje, odločna zavezanost političnih voditeljev na vseh ravneh pa tudi več finančnih sredstev;

I.   ker so politike in ukrepi OZN za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja na podlagi spola izredno pomembni, saj postavljajo ta vprašanja v ospredje mednarodnega političnega odločanja ter s tem spodbujajo države članice EU, naj k vprašanju nasilja nad ženskami pristopijo bolj sistematično;

1.  potrjuje zavezanost pekinškim izhodiščem za ukrepanje in naboru ukrepov proti neenakosti spolov, ki so očrtana v njih; ponavlja, da je za delovanje proti nasilju nad ženskami in dekleti potreben usklajen in večsektorski pristop, v katerem bodo zajete vse zainteresirane strani in obravnavani izvorni vzroki nasilja, na primer neposredna ali posredna diskriminacija, prevladujoči spolni stereotipi in pomanjkljiva enakost med ženskami in moškimi;

2.  poudarja, da je na 57. zasedanju Komisije Združenih narodov za položaj žensk, ki bo od 4. do 15. marca 2013, pomembno doseči pozitiven izid, in sicer sprejeti nabor splošno sprejetih in v prihodnost usmerjenih sklepov, ki bodo znatno pripomogli k odpravljanju nasilja nad ženskami in dekleti, tudi invalidkami, pripadnicami avtohtonih skupnosti, migrantkami, najstnicami in ženskami s HIV/aidsom, tako da bo po vsem svetu prišlo do sprememb;

3.  meni, da bi morale biti osrednje naloge pri spoprijemanju z nasiljem nad ženskami in dekleti odprava diskriminatornih družbeno-kulturnih stališč, ki utrjujejo podrejeni položaj žensk v družbi in so razlog za dopuščanje tovrstnega nasilja v zasebnem in javnem okolju, v družini in na delovnem mestu pa tudi v izobraževalnih ustanovah; ob tem upa, da bo prišlo do hitrejšega napredka pri razvijanju mednarodnih pravnih norm, standardov in politik, zaradi katerih se bodo izboljšale storitve in zaščita žrtev ter bo več ozaveščanja, zato da bi spremenili ravnanje in stališča, predvsem pa zagotovili zadostno in dosledno izvajanje povsod po svetu;

4.  meni, da morajo EU in njene države članice, če naj bi postale učinkovitejše svetovne akterke, povečati notranja prizadevanja za odpravo nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola; zato ponovno poziva Komisijo, naj predlaga strategijo EU proti nasilju nad ženskami, med drugim tudi z direktivo, v kateri bi določili minimalne standarde; ob tem poziva tako EU kot posamezne države članice, naj podpišejo in ratificirajo konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo politike, programe in sredstva, ki so na voljo za boj proti nasilju v EU in zunaj nje, ter naj okrepijo svojo strategijo z nadgrajenimi instrumenti in ambiciozno zastavljenimi cilji;

6.  poziva EU in njene države članice, naj povečajo sredstva, namenjena za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti, tudi na lokalni, nacionalni, evropski in svetovni ravni, ter naj podprejo akterje, ki si prizadevajo za odpravo nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola, predvsem nevladne organizacije s tega področja;

7.  izraža odločno podporo delu Agenciji OZN za ženske, ki je osrednja akterka v sistemu Združenih narodov za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti po vsem svetu in povezuje vse zainteresirane strani s tega področja, da bi vplivale na spremembe v politiki in usklajevale ukrepanje; poziva vse države članice Združenih narodov in EU, naj povečajo financiranje agencije;

8.  poziva evropsko službo za zunanje delovanje, naj v vseh ukrepih in dialogih, v katerih sodeluje, poveča prizadevanja, zato da bodo človekove pravice žensk in deklet varovane in okrepljene, naj pospeši izvajanje smernic EU o nasilju nad ženskami in dekleti ter o boju proti vsem oblikam diskriminacije žensk in naj vzpostavi tesnejše povezave z delom na področju nasilja nad ženskami in dekleti, ki poteka v okviru razvojnega sodelovanja EU, obenem pa naj podpre zagovornike pravic žensk, človekovih pravic in pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev;

9.  poziva k razvoju programov in institucionalnih mehanizmov na mednarodni in regionalni ravni, s katerimi bi zagotovili, da bodo preventivne strategije proti nasilju nad ženskami in dekleti v središču vseh mednarodnih ukrepov za odzivanje na humanitarne krize, ki so povezane s konflikti in pokonfliktnimi razmerami ali naravnimi nesrečami;

10. poziva EU, naj v celoti podpre priporočilo strokovne skupine, da bi se morala komisija Združenih narodov o položaju žensk leta 2013 dogovoriti o oblikovanju svetovnega izvedbenega načrta za odpravo nasilja nad ženskami in dekleti, pri čemer bi posebno pozornost namenili preprečevanju nasilja ter spremljanju in operativnim smernicam glede obstoječih mednarodnih obveznosti (po konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in pekinških izhodiščih za ukrepanje), kar bi morale vse države članice OZN podpreti in leta 2015 začeti izvajati;

11. poziva EU, naj podpre začetek svetovne zagovorniške kampanje za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola, zato da bi postale naše skupnosti in države varne in da bi povsod po svetu začeli spoštovati človekove pravice žensk in deklet; meni, da bi morala ta kampanja temeljiti na obstoječih partnerstvih med državami in drugimi ustreznimi akterji, tudi organizacijah civilne družbe in žensk;

12. poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj v celoti upošteva poročila in predloge o nasilju nad ženskami;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter posebnemu predstavniku EU za človekove pravice.

• [1]  Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0037.
• [2]  Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0127.