PREDLOG RESOLUCIJE o 22. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice
4.2.2013 - (2013/2533(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Charles Tannock v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0055/2013
B7‑0058/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o 22. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter vseh konvencij Združenih narodov in pripadajočih izbirnih protokolov,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov A/RES/60/251 o ustanovitvi Sveta ZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju prejšnjih rednih in izrednih zasedanj Sveta ZN za človekove pravice ter prejšnjih krogov splošnega rednega pregleda,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Listine EU o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo ter akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, kot sta bila sprejeta na 3179. zasedanju Sveta za zunanje zadeve dne 25. junija 2012,
– ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 13. junija 2012 o posebnem predstavniku EU za človekove pravice[1],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu Združenih narodov za človekove pravice, vključno s prednostnimi nalogami Parlamenta v tem okviru; ob upoštevanju zlasti resolucije Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2012 o stališču Parlamenta o 19. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice[2],
– ob upoštevanju poročila delegacije Pododbora Parlamenta za človekove pravice o obisku 19. zasedanja Sveta ZN za človekove pravice in poročila skupne delegacije Odbora za zunanje zadeve, Pododbora za človekove pravice ter Pododbora za varnost in obrambo, ki je prisostvovala 67. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov;
– ob upoštevanju svojih nujnih resolucij o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2012 o pregledu strategije EU o človekovih pravicah[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2012 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2011 ter politiki EU v zvezi s tem[4],
– ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker so spoštovanje, spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic eden od temeljev Evropske unije ter del njenega etičnega in pravnega reda[5];
B. ker bi morala uspešna uporaba nedavnega pregleda strategije EU o človekovih pravicah povečati verodostojnost EU pri Svetu ZN za človekove pravice, tako da bi povečala skladnost med notranjo in zunanjo politiko EU;
C. ker bi si morala EU prizadevati za krepitev sodelovanja med državami članicami na področju človekovih pravic;
D. ker je Svet Evropske unije sprejel strateški okvir za človekove pravice in demokracijo ter akcijski načrt za njegovo izvedbo, da bi se dosegla učinkovitejša in doslednejša politika EU na tem področju;
E. ker je bil imenovan posebni predstavnik EU za človekove pravice, njegova vloga pa je povečati učinkovitost in prepoznavnost politike EU o človekovih pravicah ter prispevati k uresničitvi strateškega okvira in akcijskega načrta o človekovih pravicah in demokraciji;
F. ker bo na 22. zasedanje Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi odpotovala tudi delegacija Pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice, kot je bilo tudi v preteklih letih ob zasedanjih Sveta;
G. ker bi morala Evropska unija uporabiti svoje številne instrumente za človekove pravice, vključno s službo za zunanje delovanje ter visokim predstavnikom in posebnim predstavnikom za človekove pravice, ki bi Uniji pomagali pri učinkovitejšem ukrepanju za skladno in učinkovito soočanje s svetovnimi izzivi na področju človekovih pravic;
H. ker je seznanjen s sedanjim procesom za potrditev prednostnih nalog EU za 22. zasedanje Sveta ZN za človekove pravice; ker želi pozdraviti, da se je EU osredotočila na razmere v Siriji, Burmi/Mjanmaru, Severni Koreji in Maliju ter da je podprla podaljšanje mandata posebnega poročevalca v zvezi s človekovimi pravicami v Iranu; ker želi podpreti tudi osredotočenost na tematska vprašanja, kot so svoboda verovanja in prepričanja, otrokove pravice, nasilje nad ženskami ter pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev;
Delo Sveta ZN za človekove pravice
1. je seznanjen s tem, da je bilo septembra 2012 v Svet ZN za človekove pravice izvoljenih 18 novih članic, ki so članice postale 1. januarja 2013, in sicer Argentina, Brazilija, Slonokoščena obala, Estonija, Etiopija, Gabon, Nemčija, Irska, Japonska, Kazahstan, Kenija, Črna gora, Pakistan, Republika Koreja, Sierra Leone, Združeni arabski emirati, Združene države Amerike in Bolivarska republika Venezuela; je seznanjen s tem, da je zdaj devet držav članic EU članic Sveta ZN za človekove pravice;
2. je seznanjen z izvolitvijo novega predsednika Sveta ZN za človekove pravice Remigiusza A. Henczela iz Poljske in štirih novih podpredsednikov za leto 2013: Cheikha Ahmeda Oulda Zahafa (Mavretanija), Irutišama Adama (Maldivi), Luisa Gallegosa Chiriboge (Ekvador) in Alexandra Fasela (Švica);
3. pozdravlja dejstvo, da je generalna skupščina ZN Navanethem Pillay ponovno imenovala za Visoko komisarko za človekove pravice; ponovno izraža svojo odločno podporo Uradu visoke predstavnice ter neodvisnosti in neoporečnosti tega urada;
4. ponovno poudarja, kako pomembno je, da si države članice EU prizadevajo za dosego nedeljivosti in univerzalnosti človekovih pravic ter v ta namen podpirajo delo Sveta ZN za človekove pravice;
5. opozarja pred politizacijo Sveta ZN za človekove pravice, saj bi to preprečevalo izpolnjevanje pristojnosti in splošnih ciljev tega organa;
Države arabske pomladi
6. najstrožje obsoja naraščajoče in neselektivno nasilje Asadovega režima nad sirskim prebivalstvom, vključno z uporabo težke artilerije in obstreljevanja poseljenih območij; odkrito obsoja nenehne sistematske kršitve človekovih pravic, ki jih izvajajo režim, njegove varnostne sile in vojska, ki bi lahko pomenile zločin proti človečnosti; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega slabšanja razmer za civilno prebivalstvo; obsoja tudi kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešile opozicijske skupine in sile; poziva vse oborožene akterje, naj nemudoma končajo nasilje v Siriji, in ponavlja svoj poziv Asadovemu režimu, naj nemudoma odstopi;
7. izraža zaskrbljenost zaradi učinka prelivanja v sosednje države in njegov vpliv na varnost in stabilnost v regiji; poziva države članice, naj zagotovijo pomoč državam v regiji pri njihovem prizadevanju za zagotavljanje humanitarne pomoči beguncem iz Sirije;
8. pozdravlja stalno pozornost, ki jo Svet ZN za človekove pravice namenja grozljivim razmeram na področju človekovih pravic in humanitarnim razmeram, kar je razvidno iz resolucij ZN o razmerah v državi, sprejetih na 19., 20. in 21. zasedanju Sveta ter izrednem zasedanju o Siriji 1. junija 2012; ponavlja, da je pomembno zagotoviti odgovornost za kršitve mednarodnega prava človekovih pravic, ki so bile zagrešene med konfliktom;
9. izraža svojo polno podporo neodvisni preiskovalni komisiji o Siriji in podaljšanju njenega mandata, ki ga je opravil Svet ZN za človekove pravice;
10. pozdravlja končno pisno poročilo neodvisne preiskovalne komisije za Libijo, predstavljeno na 19. zasedanju Svet ZN za človekove pravice, ki izpostavlja kršitve človekovih pravic, storjene v tej državi; poziva Svet ZN za človekove pravice, naj še naprej spremlja razmere v Libiji;
Druga vprašanja
11. pozdravlja podaljšanje mandatov posebnih poročevalcev o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu in Mjanmaru;
12. obsoja množične usmrtitve, izvedene v Iranu; poziva iransko vlado, naj zagotovi državljanske, politične in človekove pravice za vse svoje državljane, in poziva Iran, naj odobri obiske posebnih poročevalcev ZN;
13. pozdravlja odločitev Sveta ZN za človekove pravice glede imenovanja posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji in je seznanjen z medregijsko podporo resoluciji o uvedbi tega mandata, ki dokazuje, da so grozljive razmere na področju človekovih pravic v tej državi priznale države po vsem svetu;
14. pozdravlja resolucijo o imenovanju posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Eritreji; ugotavlja, da je Svet ZN za človekove pravice tokrat prvič obravnaval to vprašanje in pozdravlja ukrepe afriškega vodstva v zvezi s tem; pozdravlja podaljšanje mandatov neodvisnih strokovnjakov o Slonokoščeni obali, Haitiju in Somaliji; poziva oblasti teh držav, naj polno sodelujejo z nosilci mandatov;
15. izraža zaskrbljenost nad razmerami v Srednjeafriški republiki, kjer so oborožene skupine napadle in zasedle več mest na severovzhodu države; pozdravlja sporazume, podpisane v Librevillu 11. januarja 2013, vključno s sporazumom o prekinitvi ognja in političnim sporazumom o razrešitvi krize v državi; poudarja pomen hitrega izvajanja teh sporazumov; pozdravlja izjavo podpredsednice/visoke predstavnice EU z dne 11. januarja, v kateri poziva vse podpisnice, naj te sporazume upoštevajo; poziva države članice, naj sprožijo razpravo o tej zadevi v Svetu ZN za človekove pravice, da bi vprašanje razmer v Srednjeafriški republiki ostalo v ospredju mednarodne agende;
16. pozdravlja dejstvo, da so razmere v Maliju pod strogim nadzorom Sveta ZN za človekove pravice, in odobrava vodstvo, ki so ga pokazale afriške države, ki so Svet ZN za človekove pravice opozorile na to vprašanje;
17. se je z zadovoljstvom seznanil s sprejetjem resolucije o Demokratični republiki Kongo, a je še vedno zaskrbljen zaradi razmer na področju človekovih pravic v tej državi, zlasti v provinci Severni Kivu v vzhodnem delu države; ostro obsoja napade, ki so jih na vzhodu države izvedle uporniške sile, zlasti skupina M23; pozdravlja prizadevanja držav članic Mednarodne konference za območje Velikih jezer, Afriške unije in ZN, da poiščejo mirno politično rešitev krize; znova poziva k ponovni vzpostavitvi neodvisnega strokovnjaka ZN za razmere na področju človekovih pravic v Demokratični republiki Kongo, da bi zagotovili zanesljiv mehanizem, ki bi bil osredotočen na izboljšanje razmer v zvezi s hudo in dolgotrajno zaskrbljenostjo zaradi človekovih pravic v tej državi;
18. pozdravlja podaljšanje mandata posebnega poročevalca o stanju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji za še eno leto; pozdravlja dejstvo, da je bila resolucija o Demokratični ljudski republiki Koreji sprejeta soglasno, kar dokazuje visoko raven podpore mandatu; poziva vlado Demokratične ljudske republike Koreje, naj v celoti sodeluje s poročevalcem in olajša njegove obiske države;
19. pozdravlja resolucijo o Burmi/Mjanmaru v Svetu ZN za človekove pravice; je seznanjen z ukrepi, ki jih je od začetka leta 2011 sprejela vlada Burme, da bi ponovno zagotovila državljanske svoboščine v tej državi; kljub temu izraža močno zaskrbljenost zaradi porasta nasilja med skupnostma v državi Rakhine ter posledične smrti in poškodb, uničenja premoženja in razseljenega lokalnega prebivalstva; je prepričan, da je temeljni vzrok za razmere dolgoročna diskriminacijska politika do ljudstva Rohingja; poudarja, da so potrebna okrepljena prizadevanja za razrešitev osnovnega vzroka tega problema;
20. pozdravlja prizadevanja Agencije ZN za ženske in sklada UNICEF; poudarja, da se ženske in otroci po vsem svetu, zlasti na konfliktnih območjih, še vedno soočajo z diskriminacijo, nasiljem in izkoriščanjem in da bi bilo treba storiti več za zagotovitev varnosti in podpore, s čimer bi pripomogli k odpravi družbenih in pravnih neenakosti, ki vplivajo nanje;
21. pozdravlja stalna prizadevanja visoke komisarke za odpravo diskriminatornih zakonov in praks ter nasilja nad posamezniki zaradi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete; spodbuja k nadaljnjim ukrepom tudi na podlagi regionalnih srečanj ter dejavne udeležbe držav članic, Sveta in Službe za zunanje delovanje; v zvezi s tem odločno obsoja uporabo smrtne kazni, pridržanja ali kazenskih obsodb na podlagi spolne usmerjenosti v nekaterih državah ter poziva k njihovi takojšnji odpravi;
22. pozdravlja vodstvo, ki sta ga generalni sekretar in visoka komisarka pokazala v zvezi z diskriminacijo in nasiljem nad ljudmi zaradi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete, tako v okviru Sveta ZN za človekove pravice kot zunaj njega;
Verska svoboda in zagovorniki človekovih pravic
23. poudarja, da bi morale imeti verska svoboda ter svoboda misli, vesti in izražanja osrednje mesto v vsaki demokraciji in družbi, in meni, da je to stalna prednostna naloga pri ukrepanju Sveta ZN za človekove pravice;
24. odločno pozdravlja sprejetje resolucije Sveta ZN za človekove pravice o svobodi veroizpovedi in prepričanja; poudarja, da EU tej zadevi namenja velik poudarek; poziva države članice, naj nadaljujejo z delom v zvezi s tem vprašanjem, in nestrpno pričakuje nove smernice, ki naj bi bile pripravljene v začetku letošnjega leta; izreka pohvalo posebnemu poročevalcu ZN za svobodo veroizpovedi in prepričanja za njegovo delo; poudarja, da je pomembno ta mandat obnoviti med 22. zasedanjem Sveta ZN za človekove pravice;
25. odločno poudarja, da je še vedno treba v celoti obravnavati problem diskriminacije verskih manjšin po svetu; znova poudarja, da je svoboda misli, vesti in veroizpovedi, vključno s svobodo spremembe ali opustitve svoje veroizpovedi ali prepričanja, temeljna človekova pravica; poudarja, da je mnogim posameznikom in skupnostim po svetu ta pravica zavrnjena, kot na primer tibetanski skupnosti;
26. ugotavlja, da je varstvo zagovornikov človekovih pravic med temeljnimi prednostnimi nalogami politike EU o človekovih pravicah; poudarja, da zastraševanje zagovornikov človekovih pravic, ki sodelujejo pri mehanizmih ZN za človekove pravice, in povračilni ukrepi proti njim ogrožajo ta sistem; zato ceni praktično in finančno pomoč, dodeljeno nujnemu varstvu in podpori teh zagovornikov v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;
27. poudarja, da se prostor zagovornikov človekovih pravic krči in da mora biti širitev tega prostora prednostna naloga dejavnosti Sveta ZN za človekove pravice in Evropske unije;
Splošni redni pregled
28. poudarja pomen vidika splošnosti procesa splošnega rednega pregleda in ponovno potrjuje njegov pomen za to, da bi omogočili celovito razumevanje razmer na področju človekovih pravic na terenu v vseh državah članicah ZN;
29. pozdravlja začetek drugega cikla splošnega rednega pregleda in sprejetje prvih zaključkov tega cikla; ponavlja, kako pomembno je, da se drugi cikel osredotoča na izvajanje priporočil, sprejetih v prvem ciklu; kljub temu znova poziva, naj se v nadaljevanju procesa splošnega rednega pregleda ponovno preučijo priporočila, ki jih države niso sprejele v prvem ciklu;
30. meni, da je izvajanje bistven vidik uresničenja potenciala procesa splošnega rednega pregleda; zato ponavlja, kako pomembno je, da države članice EU zagotovijo tehnično pomoč državam v postopku pregleda pri izvajanju priporočil; spodbuja države, da predstavijo vmesne posodobitve, da bi prispevale k izboljšanemu izvajanju;
31. priporoča, naj se priporočila splošnega rednega pregleda sistematično vključijo v dialoge in posvetovanja EU o človekovih pravicah ter državne strategije EU o človekovih pravicah, da se zagotovi nadaljnje ukrepanje na podlagi rezultatov splošnega rednega pregleda; podobno priporoča, naj Parlament razpravlja o teh priporočilih na obiskih svojih delegacij v tretjih državah;
Posebni postopki
32. ponovno poudarja bistveno vlogo posebnih postopkov pri verodostojnosti in učinkovitosti dela Sveta ZN za človekove pravice in njegovega osrednjega položaja v delovanju ZN na področju človekovih pravic; ponovno izraža odločno podporo posebnim postopkom in poudarja, da je neodvisnost teh mandatov temeljnega pomena;
33. poziva države, naj v celoti sodelujejo pri posebnih postopkih, tudi tako, da nemudoma imenujejo nosilce mandatov za obiske v državah, se odzovejo na njihove nujne ukrepe in obtožbe o kršitvah ter zagotovijo ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil nosilcev mandatov; poziva članice Sveta ZN za človekove pravice, naj pri teh vprašanjih vodijo z zgledom;
34. pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela EU, da hkrati razširi stalno povabilo za vse posebne postopke ZN za človekove pravice, in pri tem vodi z zgledom; spodbuja ostale države članice ZN, naj ravnajo enako;
35. obsoja vse vrste povračilnih ukrepov proti ljudem, ki sodelujejo s posebnimi postopki; poudarja, da taki ukrepi ogrožajo sistem človekovih pravic ZN kot celoto; spodbuja vse države, naj zagotovijo ustrezno varstvo pred takimi zastraševalnimi ukrepi;
Udeležba EU
36. najodločneje poudarja, kako pomembno je dejavno sodelovanje EU v mehanizmih ZN za človekove pravice, tudi v Svetu ZN za človekove pravice; spodbuja države članice, naj to storijo s skupnim vlaganjem resolucij, dejavnim sodelovanjem v razpravah in interaktivnih dialogih ter objavljanjem izjav;
37. poudarja, da je pomembno ukrepe iz Ženeve v okviru Sveta ZN za človekove pravice vključiti v ukrepe EU, tudi ukrepe Parlamenta;
38. je seznanjen z imenovanjem posebnega predstavnika EU za človekove pravice Stavrosa Lambrinidisa; spodbuja posebnega predstavnika, naj si prizadeva za učinkovitost in vidnost politik EU o človekovih pravicah v okviru Sveta ZN za človekove pravice ter vzpostavi tesno sodelovanje z uradom visoke komisarke za človekove pravice in pri posebnih postopkih; nestrpno pričakuje sodelovanje s posebnim predstavnikom v zvezi s temi vprašanji;
39. ponovno poudarja potencial učinkovitosti ukrepov EU, ko Unija in njene države članice izkoristijo skupno moč; poudarja, kako pomembno je še naprej krepiti usklajevanje in sodelovanje med državami članicami v zvezi s tem, da bi dosegli skupno izhodišče o vprašanju človekovih pravic;
40. ponavlja, kako pomembno za EU je braniti neodvisnost Urada visoke komisarke za človekove pravice glede na to, da mora ta urad svoje naloge opravljati nepristransko;
41. poziva delegacijo, naj Pododboru za človekove pravice poroča o svoji udeležbi na zasedanju;
******
42. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu ZN, generalnemu sekretarju ZN, predsedujočemu 67. generalni skupščini ZN, predsedniku Sveta ZN za človekove pravice, visoki komisarki ZN za človekove pravice ter delovni skupini EU–ZN, ki jo je ustanovil odbor za zunanje zadeve.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0250.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0058.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0504.
- [4] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0503.
- [5] Členi 2, 3(5) in 6 Pogodbe o Evropski uniji.