Postopek : 2011/0280(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0079/2013

Predložena besedila :

B7-0079/2013

Razprave :

PV 12/03/2013 - 14
CRE 12/03/2013 - 14
PV 13/03/2013 - 6
CRE 13/03/2013 - 6

Glasovanja :

PV 13/03/2013 - 8.7
CRE 13/03/2013 - 8.7
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0084

PREDLOG ODLOČITVE O ZAČETKU IN MANDATU MEDINSTITUCIONALNIH POGAJANJ
PDF 324kWORD 919k
4.2.2013
PE503.600v01-00
 
B7-0079/2013

v skladu s členom 70(2)in členom 70a Poslovnika


o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike (COM(2011)0625 – C7‑0336/2011 – COM(2012)0552 – C7‑0311/2012 – 2011/0280(COD) – 2013/2528(RSP))


Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja (*)
(*) Pogajalska ekipa: predsednik, poročevalec in poročevalci v senci

Predlog odločitve Evropskega parlamenta o začetku in mandatu medinstitucionalnih pogajanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike (COM(2011)0625 – C7‑0336/2011 – 2011/0280(COD)2013/2528(RSP))    
B7‑0079/2013

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,

–   ob upoštevanju člena 70(2) in člena 70a Poslovnika,

–   ker so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, le predlog za zakonodajni organ in ne morejo biti dokončna, dokler ne bo dosežen sporazum o predlogu uredbe o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020;

sprejme odločitev o začetku medinstitucionalnih pogajanj na podlagi naslednjega mandata:

MANDAT

Predlog spremembe                1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem“ so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. Na podlagi razprave o Sporočilu je treba prenoviti SKP z začetkom veljavnosti s 1. januarjem 2014. Prenova mora obsegati vse glavne instrumente SKP, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 73/200 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003. Zaradi obsega prenove je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 73/2009 in jo nadomestiti z novim besedilom. S prenovo je treba tudi čim bolj racionalizirati in poenostaviti določbe.

(1) V Sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Skupna kmetijska politika proti letu 2020: odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem“ so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013. Na podlagi razprave o Sporočilu je treba prenoviti SKP z začetkom veljavnosti s 1. januarjem 2014. Prenova mora obsegati vse glavne instrumente SKP, vključno z Uredbo Sveta (ES) št. 73/200 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003. Zaradi obsega prenove je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 73/2009 in jo nadomestiti z novim besedilom. S prenovo je treba tudi racionalizirati in poenostaviti določbe.

Or. en

 

Predlog spremembe  2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a) Potrebna je močna SKP, ki jo je treba podpreti z zadostnimi in dejansko rastočimi proračunskimi viri v obdobju 2007–2013, s čimer bi Evropski uniji omogočili, da kadarkoli proizvede potrebno količino raznovrstnih in kakovostnih živil, in spodbujali zaposlovanje, ohranjali in proizvajali okoljske dobrine, se borili proti podnebnim spremembam in upravljali ozemlje. Poleg tega bi morala SKP temeljiti na določbah, ki jih kmetje, druge zainteresirane strani in državljani nasploh lahko razumejo, da bi zagotovili preglednost izvajanja, omogočili nadzor in zmanjšali stroške za izvajalce in upravljavce.

Or. en

 

Predlog spremembe  3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1b) Eden glavnih ciljev in ključnih zahtev reforme SKP je zmanjšanje upravnega bremena. Ta cilj bi bilo treba strogo upoštevati pri oblikovanju ustreznih določb za shemo neposredne podpore. Število shem podpor ne bi smelo preseči potrebnega obsega, kmetom in državam članicam pa bi bilo treba omogočiti izpolnjevanje ustreznih zahtev in obveznosti brez prekomerne birokracije. Praktične ravni tolerance, razumne omejitve de minimis in ustrezno ravnovesje med zaupanjem in nadzorom bi bilo treba uporabiti za zmanjšanje prihodnje upravne obremenitve držav članic in upravičencev.

Or. en

 

Predlog spremembe  4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Zaradi nove zakonodaje o shemah podpore, ki se lahko sprejme po začetku veljavnosti te uredbe, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se dopolni seznam shem podpore, za katere velja ta uredba.

(8) Zaradi nove zakonodaje o shemah podpore, ki se lahko sprejme po začetku veljavnosti te uredbe, je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se dopolni seznam shem podpore iz Priloge I k tej uredbi.

Or. en

 

Predlog spremembe  5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Zaradi posebnih novih elementov in za zagotovitev varstva pravic upravičencev je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se nadalje določijo opredelitve v zvezi z dostopom do podpore v okviru te uredbe, vzpostavi okvir, v katerem vsaka država članica določi minimalne aktivnosti, ki jih je treba izvesti na območjih, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ter pragove za začasno odpravo ali izgubo kakovosti kmeta, pa tudi merila, ki jih morajo kmetje izpolnjevati, da se zanje šteje, da so izpolnili obveznost vzdrževanja kmetijske površine v stanju, primernem za proizvodnjo, ter merila za ugotavljanje prevladovanja trav in drugih krmnih rastlin v zvezi s trajnimi travniki in pašniki.

(9) Zaradi posebnih novih elementov in za zagotovitev varstva pravic upravičencev je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se vzpostavijo merila, s katerimi vsaka država članica določi minimalne aktivnosti, ki jih je treba izvesti na območjih, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ter pragove za začasno odpravo ali izgubo kakovosti kmeta, pa tudi okvir, s katerim države članice opredelijo merila, ki jih morajo kmetje izpolnjevati, da se zanje šteje, da so izpolnili obveznost vzdrževanja kmetijske površine, tj. vsake površine, ki jo pokriva orna zemlja, trajno travinje in zgodovinski pašnik ali trajni nasad, v stanju, primernem za proizvodnjo.

Or. en

 

Predlog spremembe  6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Za zagotovitev varstva pravic upravičencev je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejetje nekaterih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe, da se sprejmejo pravila glede podlage za izračun znižanj, ki jih države članice uporabijo za kmete zaradi uporabe finančne discipline.

črtano

Or. en

 

 

Predlog spremembe  7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Izkušnje pri uporabi različnih shem podpore za kmete so pokazale, da je bila podpora v večjem številu primerov dodeljena upravičencem, katerih poslovni namen ni imel ali je imel le v zanemarljivi meri za cilj opravljanje kmetijske dejavnosti, kot so letališča, železniška podjetja, nepremičninska podjetja in podjetja za upravljanje športnih igrišč. Za zagotovitev boljše usmerjenosti podpore države članice neposrednih plačil ne smejo dodeljevati takim fizičnim in pravnim osebam. Manjši kmetje, ki dejavnost opravljajo z delnim delovnim časom, neposredno prispevajo k vitalnosti podeželskih območij, zato jim ne bi smelo biti onemogočeno, da se jim dodeli neposredna pomoč.

(13) Izkušnje pri uporabi različnih shem podpore za kmete so pokazale, da je bila podpora v večjem številu primerov dodeljena fizičnim in pravnim osebam, katerih poslovni namen ni imel ali je imel le v zanemarljivi meri za cilj opravljanje kmetijske dejavnosti. Za zagotovitev boljše usmerjenosti podpore in čim boljšo prilagojenost nacionalnim značilnostim bi bilo treba odgovornost za opredelitev, kdo je aktivni kmet, dodeliti državam članicam. Države članice bi se tako morale izogniti dodeljevanju neposrednih plačil takim subjektom, kot so transportna podjetja, letališča, nepremičninska podjetja, podjetja za upravljanje športnih igrišč, kampi ali rudniška podjetja, razen kadar ta dokažejo, da ustrezajo merilom za opredelitev aktivnega kmeta. Manjši kmetje, ki dejavnost opravljajo z delnim delovnim časom, neposredno prispevajo k vitalnosti podeželskih območij, zato jim ne bi smelo biti onemogočeno, da se jim dodeli neposredna pomoč.

Or. en

 

Predlog spremembe  8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Za razdelitev neposredne dohodkovne podpore med kmete je značilno dodeljevanje neusklajenih zneskov plačil razmeroma majhnemu številu velikih upravičencev. Ne glede na njihovo velikost se lahko zgodi, da veliki upravičenci ne bodo potrebovali enake ravni enotne podpore, da bi bil cilj dohodkovne podpore učinkovito dosežen. Poleg tega so se veliki upravičenci sposobni prilagajati trgu tudi ob nižjih ravneh enotne podpore. Zato je primerno uvesti sistem za velike upravičence, v okviru katerega se za izboljšanje razdelitve plačil med kmete raven podpore postopno zmanjšuje in omejuje. Tak sistem pa mora upoštevati tudi intenzivnost plačanega dela, da ne nastanejo nesorazmerni učinki na velike kmetije z velikim številom zaposlenih. Navedene najvišje ravni se ne smejo uporabljati za plačila, dodeljena za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, saj bi se lahko doseganje njihovih pozitivnih ciljev zato zmanjšalo. Da bo omejitev delovala učinkovito, morajo države članice določiti nekatera merila, da ne pride do zlorab s strani kmetov, ki se poskušajo izogibati učinkom omejitve. Iztržek zmanjšanja in omejitve plačil velikim upravičencem mora ostati v državah članicah, ki so plačila dodeljevale, in ga je treba uporabiti za financiranje projektov s pomembnim prispevkom k inovacijam v okviru Uredbe (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne …. o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) [URP].

(15) Za razdelitev neposredne dohodkovne podpore med kmete je značilno dodeljevanje neusklajenih zneskov plačil razmeroma majhnemu številu velikih upravičencev. Ne glede na njihovo velikost se lahko zgodi, da veliki upravičenci ne bodo potrebovali enake ravni enotne podpore, da bi bil cilj dohodkovne podpore učinkovito dosežen. Poleg tega so se veliki upravičenci sposobni prilagajati trgu tudi ob nižjih ravneh enotne podpore. Zato je primerno uvesti sistem za velike upravičence, v okviru katerega se za izboljšanje razdelitve plačil med kmete raven podpore postopno zmanjšuje in omejuje. Tak sistem pa mora upoštevati tudi delo zaposlenih delavcev, vključno s plačami in stroški izvajalca, da ne nastanejo nesorazmerni učinki na velike kmetije z velikim številom zaposlenih. Navedene najvišje ravni se ne smejo uporabljati za plačila, dodeljena za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, saj bi se lahko doseganje njihovih pozitivnih ciljev zato zmanjšalo. Da bo omejitev delovala učinkovito, morajo države članice določiti nekatera merila, da ne pride do zlorab s strani kmetov, ki se poskušajo izogibati učinkom omejitve. Iztržek zmanjšanja in omejitve plačil velikim upravičencem mora ostati v državah članicah, ki so plačila dodeljevale, in ga je treba uporabiti za financiranje projektov s pomembnim prispevkom k inovacijam in razvoju podeželja v okviru Uredbe (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne …. o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) [URP]. Države članice bodo lahko potem zneske, ki jih bodo ustvarile na podlagi omejitev, dodelile večjim upravičencem, ki so bili podvrženi omejitvam, za namene naložb v inovacije.

Or. en

 

Predlog spremembe  9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Da se zagotovi boljša razdelitev podpore med kmetijska zemljišča v Uniji, vključno s tistimi v državah članicah, ki so uporabljale shemo enotnega plačila na površino, vzpostavljeno v Uredbi (ES) št. 73/2009, je treba shemo enotnega plačila iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, ki se je nadaljevala v okviru Uredbe (ES) št. 73/2009 in je združila prej obstoječe mehanizme podpore v enotno shemo nevezanih neposrednih plačil, nadomestiti z novo osnovno shemo plačil. Tak ukrep bi moral zajemati prenehanje pravic do plačil, ki so bile pridobljene v okviru navedenih uredb, in dodelitev novih, ki pa bi še vedno temeljila na številu upravičenih hektarov, ki jih imajo v prvem letu izvajanja sheme na voljo kmetje.

(20) Da se zagotovi boljša razdelitev podpore med kmetijska zemljišča v Uniji, vključno s tistimi v državah članicah, ki so uporabljale shemo enotnega plačila na površino, vzpostavljeno v Uredbi (ES) št. 73/2009, je treba shemo enotnega plačila iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, ki se je nadaljevala v okviru Uredbe (ES) št. 73/2009 in je združila prej obstoječe mehanizme podpore v enotno shemo nevezanih neposrednih plačil, nadomestiti z novo osnovno shemo plačil. Države članice bi morale spremeniti obstoječe sisteme podpore v skladu s to uredbo, pri čemer ne bi bilo treba nujno odpraviti obstoječih modelov neposrednih plačil.

Or. en

 

Predlog spremembe  10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) Zaradi zaporednih vključitev različnih sektorjev v shemo enotnega plačila in prihodnjega prilagoditvenega obdobja, ki je na voljo kmetom, postaja vse teže upravičiti obstoj znatnih individualnih razlik glede ravni podpore na hektar, ki izhajajo iz uporabe zgodovinskih referenc. Zato je treba z zmanjšanjem povezav na zgodovinske reference in ob upoštevanju splošnega okvira proračuna Unije neposredno dohodkovno podporo med države članice razdeliti bolj pravično. Za zagotovitev bolj enakomerne porazdelitve neposredne podpore in ob upoštevanju še vedno obstoječih razlik med ravnmi plač in stroški vložka, je treba ravni neposredne podpore na hektar postopno prilagoditi. države članice, kjer neposredna plačila znašajo manj kot 90 % povprečja, morajo zmanjšati tretjino razlike med njihovo trenutno ravnjo in povprečno ravnjo. To konvergenco morajo sorazmerno financirati vse države članice, kjer so neposredna plačila nad povprečjem v Uniji. Poleg tega mora za vse pravice do plačil, ki se v določeni državi članici ali regiji aktivirajo leta 2019, veljati enotni znesek na enoto, po konvergenci na ta znesek, ki se mora v linearnih korakih izvesti v prehodnem obdobju. Vendar mora biti v izogib negativnim finančnim posledicam za kmete državam članicam, ki uporabljajo shemo enotnega plačila, še zlasti pa zgodovinski model, dovoljeno, da pri izračunavanju zneska pravic do plačila v prvem letu uporabe nove sheme delno upoštevajo zgodovinske dejavnike. V okviru razprav o naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje, ki se začne leta 2021, se je treba osredotočiti tudi na cilj popolne konvergence z enakomerno porazdelitvijo neposredne podpore po vsej Evropski uniji v navedenem obdobju.

(21) Zaradi zaporednih vključitev različnih sektorjev v shemo enotnega plačila in prihodnjega prilagoditvenega obdobja, ki je na voljo kmetom, postaja vse teže upravičiti obstoj znatnih individualnih razlik glede ravni podpore na hektar, ki izhajajo iz uporabe zgodovinskih referenc. Zato je treba s postopnim zmanjšanjem povezav na zgodovinske reference in ob upoštevanju splošnega okvira proračuna Unije neposredno dohodkovno podporo razdeliti bolj pravično. Za zagotovitev bolj enakomerne porazdelitve neposredne podpore in ob upoštevanju še vedno obstoječih razlik med ravnmi plač in stroški vložka, je treba ravni neposredne podpore na hektar postopno prilagoditi. Vse pravice do plačil, ki se v določeni državi članici ali regiji aktivirajo leta 2019, se morajo približati enotnemu znesku na enoto ali ga doseči po konvergenci na ta znesek, ki se mora v korakih izvesti v prožnem prehodnem obdobju. V izogib negativnim finančnim posledicam za kmete lahko države članice omejijo posamezne izgube, državam članicam, ki uporabljajo shemo enotnega plačila, še zlasti pa zgodovinski model, pa mora biti dovoljeno, da pri izračunavanju zneska pravic do plačila upoštevajo zgodovinske dejavnike.

Or. en

 

Predlog spremembe  11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(21a) Poleg konvergence podpornih plačil na nacionalni in regionalni ravni bi bilo treba prilagoditi tudi nacionalna sredstva za neposredna plačila, da bi se v državah članicah, v katerih raven neposrednih plačil na hektar ostaja pod 70 % povprečja EU, razlika glede na to povprečje zmanjšala za 30 %. V državah članicah, v katerih je raven neposrednih plačil med 70 % in 80 % povprečja, bi se morala razlika zmanjšati za 25 %, v tistih državah članicah, v katerih je raven neposrednih plačil višja od 80 % povprečja, pa bi se morala razlika zmanjšati za 10 %. Po izvedbi teh prilagoditev ne bi smela biti v nobeni državi članici prejeta raven manj kot 65 % povprečja EU. Prizadevanja za konvergenco v državah članicah, v katerih je raven podpore višja od povprečja EU, ne bi smela povzročiti znižanja pod to povprečje. Konvergenco bi morale sorazmerno financirati vse države članice, kjer so neposredna plačila nad povprečjem v Uniji.

Or. en

 

Predlog spremembe  12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Izkušnje, pridobljene pri uporabi sheme enotnega plačila, kažejo, da se lahko nekateri njeni najpomembnejši elementi ohranijo, vključno z določitvijo nacionalnih zgornjih mej, da se zagotovi, da skupna raven podpore ne preseže trenutnih proračunskih omejitev. Države članice bi morale prav tako še naprej upravljati nacionalno rezervo, ki jo je treba uporabiti, da se omogoči udeležba mladih kmetov v shemi ali da se upoštevajo posebne potrebe v nekaterih regijah. Pravila za prenos in uporabo pravic do plačil je treba ohraniti, vendar, kjer je le mogoče, poenostaviti.

(22) Izkušnje, pridobljene pri uporabi sheme enotnega plačila, kažejo, da se lahko nekateri njeni najpomembnejši elementi ohranijo, vključno z določitvijo nacionalnih zgornjih mej, da se zagotovi, da skupna raven podpore ne preseže trenutnih proračunskih omejitev. Države članice bi morale vsaj v prvem letu izvajanja nove sheme osnovnega plačila prav tako še naprej upravljati nacionalno rezervo, ki se lahko upravlja na regionalni ravni in jo je treba uporabiti, da se omogoči udeležba mladih kmetov in novih kmetov v shemi ali da se upoštevajo posebne potrebe v nekaterih regijah. Pravila za prenos in uporabo pravic do plačil je treba ohraniti, vendar, kjer je le mogoče, poenostaviti.

Or. en

 

Predlog spremembe  13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(22a) Države članice bi morale imeti možnost, da določijo koeficient znižanja, ki je lahko enak vrednosti nič, da bi imele možnost zmanjšati upravičene površine z nižjim potencialom donosa ali specifično pridelavo.

Or. en

 

Predlog spremembe  14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) Da bi zagotovili varstvo pravic upravičencev in pojasnili posebne primere, ki lahko nastanejo pri uporabi sheme osnovnega plačila, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov o pravilih o upravičenosti in dostopu do sheme osnovnega plačila kmetov v primeru dedovanja in pričakovanega dedovanja, dedovanja v okviru zakupa, spremembe pravnega statusa ali poimenovanja ter v primeru združitve ali razdružitve kmetijskega gospodarstva; pravilih o izračunu vrednosti in števila ali povečanja zneskov pravic do plačila v zvezi z dodelitvijo pravic do plačil, vključno s pravili o možnosti začasne vrednosti in števila ali povečanja pravic do plačila na podlagi zahtevka kmeta, o pogojih za določitev začasne in dokončne vrednosti in števila pravic do plačila ter o primerih, v katerih bi lahko pogodba o prodaji ali zakupu vplivala na dodelitev pravic; pravilih o določitvi in izračunu vrednosti in števila pravic do plačila, prejetih iz nacionalne rezerve; pravilih o spremembi zneska pravic do plačila na enoto v primeru delov pravic do plačila in merilih za dodelitev pravic do plačila na podlagi uporabe nacionalne rezerve ter kmetom, ki leta 2011 niso zaprosili za podporo.

(23) Da bi zagotovili varstvo pravic upravičencev in pojasnili posebne primere, ki lahko nastanejo pri uporabi sheme osnovnega plačila, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov o pravilih o upravičenosti in dostopu do sheme osnovnega plačila kmetov v primeru dedovanja in pričakovanega dedovanja, dedovanja v okviru zakupa, spremembe pravnega statusa ali poimenovanja ter v primeru združitve ali razdružitve kmetijskega gospodarstva; pravilih o izračunu vrednosti in števila ali povečanja zneskov pravic do plačila v zvezi z dodelitvijo pravic do plačil, vključno s pravili o možnosti začasne vrednosti in števila ali povečanja pravic do plačila na podlagi zahtevka kmeta, o pogojih za določitev začasne in dokončne vrednosti in števila pravic do plačila ter o primerih, v katerih bi lahko pogodba o prodaji ali zakupu vplivala na dodelitev pravic; pravilih o določitvi in izračunu vrednosti in števila pravic do plačila, prejetih iz nacionalne rezerve; pravilih o spremembi zneska pravic do plačila na enoto v primeru delov pravic do plačila in merilih za dodelitev pravic do plačila na podlagi uporabe nacionalne rezerve ter kmetom, ki v letih od 2009 do 2011 niso zaprosili za podporo.

Or. en

 

 

Predlog spremembe  15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 24 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(24a) Države članice bi morale imeti možnost, da se lahko odločijo, da bodo del svojih nacionalnih zgornjih mej uporabile za odobritev dopolnilnih letnih plačil kmetom za prve hektarje, da bi tako v večji meri upoštevale raznolikost kmetij z vidika njihove gospodarske velikosti, izbire proizvodnje in zaposlovanja.

Or. en

 

Predlog spremembe  16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Eden od ciljev nove SKP je spodbujanje okoljske uspešnosti z obvezno „zeleno“ komponento neposrednih plačil, ki bodo nudila podporo uporabi kmetijskim praksam, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, po vsej Uniji. Za ta namen morajo države članice poleg osnovnega plačila uporabiti del svojih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila za odobritev letnega plačila za obvezne prakse, ki jih morajo izvajati kmetje in so prednostno namenjene izpolnjevanju ciljev na področju podnebja in okolja. Te prakse je treba izvajati v obliki preprostih, splošnih, nepogodbenih in letnih ukrepov, ki presegajo navzkrižno skladnost in so povezane s kmetijstvom, kakršni so diverzifikacija posevkov, ohranjanje trajnih pašnikov in območja z ekološko usmeritvijo. Obvezna narava teh praks mora veljati tudi za kmete, katerih kmetijska gospodarstva se v celoti ali delno nahajajo na območjih „Natura 2000“, ki jih zajemata Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic, dokler so te prakse združljive s cilji navedenih direktiv. Za kmete, ki izpolnijo pogoje iz Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91, je treba zaradi priznanih ugodnih vplivov sistemov ekološkega kmetovanja na okolje uporabiti „zeleno“ komponento, ne da bi izpolnjevali kakršne koli dodatne obveznosti. Za neupoštevanje „zelene“ komponente je treba uporabiti kazni na podlagi člena 65 Uredbe (EU) št. […] [HZU].

(26) Eden od ciljev nove SKP je spodbujanje okoljske uspešnosti. Za ta namen morajo države članice uporabiti del svojih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila za odobritev letnega plačila za obvezne prakse, ki jih morajo izvajati kmetje in so prednostno namenjene izpolnjevanju ciljev na področju podnebja in okolja. Te prakse je treba izvajati v obliki preprostih, splošnih, nepogodbenih in letnih ukrepov, ki presegajo navzkrižno skladnost in so povezani s kmetijstvom, kakršni so diverzifikacija posevkov, ohranjanje trajnega travinja in trajnih pašnikov in območja z ekološko usmeritvijo. Za kmete, ki izpolnijo pogoje iz Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91, prejemnike kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil, določene v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. [...] [URP], in kmete, katerih kmetijska gospodarstva se nahajajo na območjih „Natura 2000“, je treba uporabiti „zeleno“ komponento, ne da bi izpolnjevali kakršne koli dodatne obveznosti. Za kmete, katerih gospodarstva so prejela certifikat nacionalne sheme okoljskega certificiranja, se lahko pod določenimi pogoji ravno tako uporabi „zelena“ komponenta. Kmetje bi morali biti izvzeti iz obveznosti, povezanih z diverzifikacijo posevkov in površinami z ekološkim pomenom, kadar najmanj 75 % njihovega kmetijskega gospodarstva pokrivajo trajno travinje ali trajni pašniki ali pridelki pod vodo. Ta izjema se uporablja le, če orna zemlja na preostalih upravičenih kmetijskih zemljiščih ne presega 50 hektarjev.

Or. en

 

Predlog spremembe  17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Da se zagotovi, da kmetje ohranjajo trajne pašnike in travnike v obstoječem stanju, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov za sprejetje pravil v zvezi z uporabo tega ukrepa.

(28) Da se zagotovi, da države članice ohranjajo trajno travinje in trajne pašnike v obstoječem stanju, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov za sprejetje pravil v zvezi z uporabo tega ukrepa.

Or. en

 

Predlog spremembe  18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) Da se zagotovi učinkovito in skladno izvajanje ukrepa območja z ekološko usmeritvijo ob upoštevanju posebnosti držav članic, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov za nadaljnjo opredelitev vrst območij z ekološko usmeritvijo, navedenih v okviru tega ukrepa, ter za dodajanje in opredelitev drugih vrst območij z ekološko usmeritvijo, ki se jih lahko upošteva v zvezi z odstotkom, navedenim v okviru tega ukrepa.

(29) Da se zagotovi učinkovito in skladno izvajanje ukrepa območja z ekološkim pomenom ob upoštevanju posebnosti držav članic, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov za nadaljnjo opredelitev vrst območij z ekološkim pomenom, navedenih v okviru tega ukrepa, za dodajanje in opredelitev drugih vrst območij z ekološkim pomenom, ki se lahko upoštevajo v zvezi z odstotnim deležem, navedenim v okviru tega ukrepa, ter za vzpostavitev okvira korekcijskih koeficientov za izračun hektarjev, ki obsegajo različne vrste površin z ekološkim pomenom, na ravni celotne EU.

Or. en

 

Predlog spremembe  19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33) Državam članicam je treba dovoliti, da uporabijo del svojih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila za vezano podporo v nekaterih sektorjih v jasno opredeljenih primerih. Sredstva, ki se lahko uporabijo za katero koli vezano podporo, je treba omejiti na ustrezno raven, hkrati pa dovoliti, da se taka podpora odobri v državah članicah ali njihovih posebnih regijah, ki se soočajo s posebnimi situacijami, v katerih so zaradi ekonomskih, okoljskih in/ali socialnih razlogov zlasti pomembni določene vrste kmetovanja ali določeni kmetijski sektorji. Državam članicam je treba dovoliti, da za to podporo uporabijo do 5 % svojih nacionalnih zgornjih mej ali 10 % v primeru, ko je njihova raven vezane podpore v vsaj enem od let v obdobju 2010–2013 presegla 5 %. Vendar je treba državam članicam v ustrezno utemeljenih primerih, ko se v določeni regiji izkažejo posebne pereče potrebe, in na podlagi odobritve Komisije dovoliti, da uporabijo več kot 10 % svojih nacionalnih zgornjih mej. Odobritev vezane podpore je treba dovoliti le v obsegu, ki je potreben za spodbujanje ohranitve trenutnih ravni proizvodnje v navedenih regijah. Ta pomoč mora biti na voljo tudi kmetom, ki imajo 31. decembra 2013 posebne pravice do plačila, dodeljene v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in Uredbo (ES) št. 73/2009, in ne razpolagajo z upravičenimi hektari za uveljavljanje pravic do plačila. V zvezi z odobritvijo prostovoljne vezane podpore, ki presega 10 % letne nacionalne zgornje meje, ki jo določi država članica, je treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje izvedbenih ukrepov brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011.

(33) Državam članicam je treba dovoliti, da uporabijo del svojih nacionalnih zgornjih mej za neposredna plačila za vezano podporo v nekaterih sektorjih v jasno opredeljenih primerih. Sredstva, ki se lahko uporabijo za katero koli vezano podporo, je treba omejiti na ustrezno raven, hkrati pa dovoliti, da se taka podpora odobri v državah članicah ali njihovih posebnih regijah, ki se soočajo s posebnimi situacijami, v katerih so zaradi ekonomskih, okoljskih in/ali socialnih razlogov zlasti pomembni določene vrste kmetovanja ali določeni kmetijski sektorji. Državam članicam je treba dovoliti, da za to podporo uporabijo do 15 % svojih nacionalnih zgornjih mej. Omenjeni odstotni delež se lahko poveča za 3 odstotne točke za države članice, ki se odločijo, da najmanj 3 % svoje nacionalne zgornje meje porabijo za podporo proizvodnji stročnic. Odobritev vezane podpore je treba dovoliti le v obsegu, ki je potreben za spodbujanje ohranitve trenutnih ravni proizvodnje v navedenih regijah, razen če je razlog za podporo okoljske narave. Ta pomoč mora biti na voljo tudi kmetom, ki imajo 31. decembra 2013 posebne pravice do plačila, dodeljene v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in Uredbo (ES) št. 73/2009, in ne razpolagajo z upravičenimi hektari za uveljavljanje pravic do plačila. V zvezi z odobritvijo prostovoljne vezane podpore je treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU.

Or. en

 

 

Predlog spremembe  20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 38

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(38) Za zmanjšanje upravnih stroškov v zvezi z upravljanjem in nadzorom neposredne podpore je treba vzpostaviti preprosto in specifično shemo za male kmete. Za ta namen je treba vsa neposredna plačila nadomestiti s pavšalnim plačilom. Uvesti je treba pravila, katerih namen je poenostavitev formalnosti in ki bodo med drugim zmanjšala obveznosti za male kmete, kot so tiste v zvezi z zahtevki za podporo, kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, navzkrižno skladnostjo in nadzorom iz Uredbe (EU) št. […] [HZU], ne da bi se s tem ogrozilo izpolnjevanje splošnih ciljev prenove in ob razumevanju, da se zakonodaja Unije, kakor je navedeno v Prilogi II k Uredbi (EU) št […] [HZU], uporablja za male kmete. Cilj sheme mora biti podpora obstoječi kmetijski strukturi malih kmetij v Uniji, ne da bi se preprečeval razvoj v smeri bolj konkurenčnih struktur. Zato je treba dostop do sheme omejiti za obstoječa kmetijska gospodarstva.

(38) Za zmanjšanje upravnih stroškov v zvezi z upravljanjem in nadzorom neposredne podpore bi morale imeti države članice možnost vzpostaviti preprosto in specifično shemo za male kmete. Za ta namen bi morale imeti države članice možnost vsa neposredna plačila nadomestiti s pavšalnim plačilom ali z nespremenljivim letnim plačilom na upravičenca. Kmete, katerih letna plačila ne presegajo 1500 EUR, bi bilo treba samodejno vključiti v to shemo. Moralo bi biti mogoče uvesti pravila, katerih namen je poenostavitev formalnosti in ki bodo med drugim zmanjšala obveznosti za male kmete, kot so tiste v zvezi z zahtevki za podporo, kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, navzkrižno skladnostjo in nadzorom iz Uredbe (EU) št. […] [HZU], ne da bi se s tem ogrozilo izpolnjevanje splošnih ciljev prenove in ob razumevanju, da se zakonodaja Unije, kakor je navedeno v Prilogi II k Uredbi (EU) št […] [HZU], uporablja za male kmete. Cilj sheme mora biti podpora obstoječi kmetijski strukturi malih kmetij v Uniji, ne da bi se preprečeval razvoj v smeri bolj konkurenčnih struktur. Zato je treba dostop do sheme omejiti za obstoječa kmetijska gospodarstva.

Or. en

 

Predlog spremembe  21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(40) Zaradi poenostavitve in upoštevanja posebnih okoliščin najbolj oddaljenih regij bi bilo treba neposredna plačila v teh regijah upravljati v okviru programov podpor, vzpostavljenih z Uredbo (ES) št. 247/2006. Zato se določbe iz te uredbe v zvezi s shemo osnovnega plačila in povezanih plačil ter vezano podporo v navedenih regijah ne smejo uporabljati.

(40) Zaradi poenostavitve in upoštevanja posebnih okoliščin najbolj oddaljenih regij bi bilo treba neposredna plačila v teh regijah upravljati v okviru programov podpor, vzpostavljenih z Uredbo (ES) št. 247/2006. Zato se določbe iz te uredbe v zvezi s shemo osnovnega plačila in povezanih plačil ter vezano podporo v navedenih regijah ne smejo uporabljati. Vendar bi bilo treba izvesti oceno učinka kakršnih koli sprememb te uredbe na te regije.

Or. en

 

Predlog spremembe  22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 40 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(40a) Na nekaterih osamljenih območjih je zaradi raznolikosti kmetijskega sektorja skupaj z neučinkovitimi proizvodnimi sistemi upravičena uporaba posebnih instrumentov kmetijske politike, s katerimi ima Evropska unija dovolj izkušenj, ki bi povečali tržno usmerjenost sektorja, zmanjšali vpliv na okolje z opuščanjem kmetijske dejavnosti in ohranjali podeželske skupnosti ob upoštevanju cilja trajnosti. Podrobno bi bilo treba preučiti posebne ureditve za tista otoška ozemlja Unije, ki imajo podobne lastnosti kot ozemlja, na katerih so se taki instrumenti kmetijske politike izkazali za uspešne.

Or. en

 

Predlog spremembe  23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 43

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43) Zaradi okrepitve njihove politike razvoja podeželja bi bilo treba državam članicam dati možnost, da prenesejo sredstva iz svoje zgornje meje neposrednih plačil v podporo za razvoj podeželja. Hkrati je treba državam članicam, v katerih je raven neposredne podpore nižja od 90 % povprečne ravni podpore v Uniji, dati možnost, da prenesejo sredstva iz svoje podpore za razvoj podeželja v zgornjo mejo neposrednih plačil. Take odločitve se lahko z določenimi omejitvami sprejmejo enkrat za celotno obdobje uporabe te uredbe.

(43) Zaradi okrepitve njihove politike razvoja podeželja bi bilo treba državam članicam dati možnost, da prenesejo sredstva iz svoje zgornje meje neposrednih plačil v podporo za razvoj podeželja. Vse države članice morajo imeti možnost, da prenos povečajo za znesek, sorazmeren z neporabljenimi zneski iz naslova ekologizacije, da bi dodatno podprle kmetijsko-okoljsko-podnebne ukrepe. Hkrati je treba državam članicam, v katerih je raven neposredne podpore nižja od 90 % povprečne ravni podpore v Uniji, dati možnost, da prenesejo sredstva iz svoje podpore za razvoj podeželja v zgornjo mejo neposrednih plačil. Take odločitve bi bilo treba z določenimi omejitvami sprejeti in pregledati do 1. avgusta 2015 oziroma do 1. avgusta 2017.

Or. en

 

Predlog spremembe  24

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka b – točka iii а (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(iiia) novo shemo plačil za čebelje družine v čebelarstvu, ki jo financira Unija;

Or. en

 

Predlog spremembe  25

Predlog uredbe

Člen 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55 za namene spreminjanja seznama shem podpore iz Priloge I.

Da bi zagotovili pravno varnost, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55 za spreminjanje seznama shem podpore iz Priloge I, samo kolikor je potrebno za upoštevanje novih zakonodajnih aktov o shemah podpore, sprejetih po začetku veljavnosti te uredbe.

Or. en

 

Predlog spremembe  26

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c – alinea 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– vzrejo ali gojenje kmetijskih proizvodov vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali,

kmetijsko proizvodnjo, ki vključuje vzrejo ali gojenje kmetijskih proizvodov vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali,

Or. en

 

Predlog spremembe  27

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c – alinea 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez posebnih pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo tradicionalnih kmetijskih metod in strojev, ali

– vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, pri čemer to vzdrževanje v primeru kmetijskih površin, ki se naravno ohranjajo v takem stanju, vključuje minimalno dejavnost, ki jo določijo države članice;

Or. en

 

Predlog spremembe  28

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c – alinea 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–izvajanje minimalne aktivnosti naravnega vzdrževanja kmetijskih površin v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ki jih določi država članica;

– izvajanje minimalne dejavnosti naravnega vzdrževanja kmetijskih površin v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, ki jih določi država članica, na podlagi najmanjše ravni gostote živali, kjer je to primerno;

Or. en

 

Predlog spremembe  29

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) „kmetijska površina“ pomeni katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajni pašnik oziroma travnik ali trajni nasad;

(e) "kmetijska površina" pomeni katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje in pašnik ali trajni nasad;

Or. en

 

 

Predlog spremembe  30

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka g

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) „trajni nasad“ pomeni nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar ter niso trajni pašniki ali travniki, ki so na istem zemljišču najmanj pet let in ki dajejo večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in hitro rastočimi panjevci;

(g) „trajni nasad“ pomeni nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar ter niso trajno travinje in pašniki, ki so na istem zemljišču najmanj pet let in ki dajejo večkratne pridelke, vključno z drevesnicami, tradicionalnimi sadovnjaki in hitro rastočimi panjevci;

Or. en

 

Predlog spremembe  31

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka h

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h) „trajni pašniki ali travniki“ pomeni zemljišče, ki se uporablja za gojenje trave ali druge zelnate krme naravno (samozasejane) ali gojene (posejane) in ki pet let ali dlje ni bilo vključeno v kolobarjenje gospodarstva; vključuje lahko tudi druge sorte, ki so primerne za pašo, če trave in druga zelnata krma prevladujejo;

(h) „trajno travinje in trajni pašniki“ pomeni zemljišče, ki se uporablja za gojenje krmnih rastlin (zelnatih rastlin, grmovja in/ali dreves) ali drugih vrst, ki so primerne za pašo, naravno (samozasejane) ali z gojenjem (posejane), in ki sedem let ali dlje ni bilo vključeno v kolobarjenje gospodarstva in orano; vključuje lahko tudi druge pomembne značilnosti za opredelitev zemljišča kot trajnega pašnika;

Or. en

 

Predlog spremembe  32

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka i

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(i) „trave ali druga zelnata krma“ pomenijo trave, ki tradicionalno rastejo na naravnih pašnikih ali so običajno vsebovane v mešanicah semen za pašnike ali travnike v državi članici (ne glede na to, ali se uporabljajo za pašo ali ne);

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe  33

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka j a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ja) „tradicionalni sadovnjaki“ pomenijo zemljišče, na katerem raste sadno drevje, ki ima okoljski in kulturni pomen;

Or. en

 

Predlog spremembe  34

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) določitev nadaljnjih opredelitev glede dostopa do pomoči v skladu s to uredbo;

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe  35

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) vzpostavitev okvira, v katerem države članice določijo minimalne aktivnosti, ki jih je treba izvesti na območjih, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo;

(b) vzpostavitev meril, v katerih države članice določijo minimalne aktivnosti, ki jih je treba izvesti na območjih, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo;

Or. en

 

Predlog spremembe  36

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) določitev meril, ki jih morajo kmetje izpolnjevati, da se zanje šteje, da so izpolnili obveznost vzdrževanja kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, kot je navedeno v točki (c) odstavka 1;

(c) določitev okvira, v katerem naj države članice opredelijo merila, ki jih morajo kmetje izpolnjevati, da se zanje šteje, da so izpolnili obveznost vzdrževanja kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, kot je navedeno v točki (c) odstavka 1;

Or. en

 

Predlog spremembe  37

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 – točka d

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) določitev meril za ugotavljanje prevladovanja trav in drugih krmnih rastlin za namene točke (h) odstavka 1.

črtano

Or. en

 

 

Predlog spremembe  38

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Za vsako državo članico in vsako leto se ocenjena pridobljena sredstva zaradi omejitve iz člena 11, ki so odražena z razliko med nacionalnimi zgornjimi mejami iz Priloge II, katerim se doda znesek, ki je na voljo v skladu s členom 44, in neto zgornjimi mejami iz Priloge III, dajo na voljo kot podpora Unije za ukrepe v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot določa Uredba (EU) št. [...] [URP].

2. Za vsako državo članico in vsako leto se ocenjena pridobljena sredstva zaradi omejitve iz člena 11, ki so izražena z razliko med nacionalnimi zgornjimi mejami iz Priloge II, katerim se doda znesek, ki je na voljo v skladu s členom 44, in neto zgornjimi mejami iz Priloge III, dajo na voljo kot podpora Unije za ukrepe, ki jih izbere država članica, v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot določa Uredba (EU) št. [...] [URP].

Or. en

 

Predlog spremembe  39

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55 glede pravil o osnovi za izračun znižanj, ki jih države članice uporabijo za kmete v skladu z odstavkoma 1 in 3 tega člena.

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe  40

Predlog uredbe

Člen 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 9

Člen 9

Aktivni kmet

Aktivni kmet

1. Neposredna plačila se ne odobrijo fizičnim ali pravnim osebam oziroma skupinam fizičnih ali pravnih oseb, če zanje velja eno od navedenega:

1. Države članice na podlagi objektivnih in nediskriminativnih meril oblikujejo pravni okvir in opredelitve, s čimer zagotovijo, kadar je to primerno, da se neposredna plačila dodelijo samo kmetom, katerih kmetijske površine so predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, če na teh površinah izvajajo minimalne dejavnosti, ki jih določijo države članice v skladu s členom 4(1)(c).

(a) letni znesek neposrednih plačil je nižji od 5 % skupnih prejemkov, ki so jih v zadnjem obračunskem letu prejele iz nekmetijskih dejavnosti;

 

(b) njihove kmetijske površine so predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, vendar na teh površinah ne izvajajo minimalnih aktivnosti, ki jih določijo države članice v skladu s členom 4(1)(c).

 

 

Subjekti, kot so prevozna podjetja, letališča, nepremičninska podjetja, podjetja za upravljanje športnih igrišč in kampov ter rudarska podjetja ali druga nekmetijska podjetja, ki jih na podlagi objektivnih in nediskriminativnih meril ustrezno opredelijo države članice, se ne smejo a priori šteti za aktivne kmete in ne smejo prejemati nobenih neposrednih plačil. Države članice se lahko odločijo, da se ti subjekti štejejo za upravičene, če predložijo preverljiva dokazila, da njihove kmetijske dejavnosti predstavljajo pomemben delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali da je opravljanje kmetijske dejavnosti njihova glavna poslovna dejavnost ali dejavnost družbe.

 

Države članice se, potem ko o tem obvestijo Komisijo, lahko odločijo, da na svoj seznam upravičenih subjektov iz drugega pododstavka dodajo subjekte, ki niso navedeni v drugem pododstavku, ali jih umaknejo s tega seznama, pri čemer svojo odločitev utemeljijo z objektivnimi in nediskriminativnimi razlogi.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za kmete, ki so prejeli manj kot 5 000 EUR neposrednih plačil za prejšnje leto.

2. Države članice se lahko odločijo, da se ta člen ne uporablja za kmete, ki so prejeli manj kot 5 000 EUR neposrednih plačil za prejšnje leto.

3. Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev:

3. Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za določitev meril za določanje, kdaj se kmetove kmetijske površine štejejo za predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo.

(a) meril za določanje zneskov neposrednih plačil v zvezi z namenom odstavkov 1 in 2, zlasti v prvem letu dodelitve pravic do plačila, kadar vrednost pravic do plačila še ni bila dokončno določena in ko gre za nove kmete;

 

(b) izjem od pravila, da se upoštevajo prejemki v zadnjem obračunskem letu, če te številke niso na voljo, in

 

(c) meril za določanje, kdaj se kmetove kmetijske površine štejejo za predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo.

 

Or. en

 

Predlog spremembe  41

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – alinea 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

– največji znesek po teh zmanjšanjih lahko znaša 300 000 EUR.

Or. en

 

Predlog spremembe  42

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 – alinea 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

– za 100 % pri tranšah nad 300 000 EUR.

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe  43

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Odstavek 1 ne velja za zadruge in druge pravne osebe, ki združujejo več kmetov, prejemnikov neposrednih plačil, in ki prejemajo in usmerjajo plačila, da bi jih v celoti razdelile med svoje člane, za njihove člane kot posameznike pa odstavek 1 velja.

Or. en

 

Predlog spremembe  44

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Znesek iz odstavka 1 se izračuna z odštetjem že izplačanih plač, ki jih kmet prijavi v preteklem letu, vključno z davki in socialnimi prispevki, povezanimi z zaposlitvijo, od skupnega zneska neposrednih plačil, prvotno dolgovanih kmetu brez upoštevanja plačil, ki se odobrijo v skladu s poglavjem 2 naslova III te Uredbe.

2. Znesek iz odstavka 1 se izračuna z odštetjem dejansko izplačanih plač, ki jih kmet prijavi v preteklem letu, vključno z davki in socialnimi prispevki, povezanimi z zaposlitvijo, ter stroškov, nastalih zaradi uporabe izvajalcev za določene kmetijske operacije, od skupnega zneska neposrednih plačil, prvotno dolgovanih kmetu brez upoštevanja plačil, ki se odobrijo v skladu s poglavjem 2 naslova III te uredbe.

Or. en

 

Predlog spremembe  45

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3 a. Vsa sredstva, pridobljena zaradi postopnega zmanjševanja ali omejevanja, ostanejo v regiji ali državi članici, iz katere izvirajo, in se namenijo za financiranje ukrepov v okviru drugega stebra.

Or. en

 

Predlog spremembe  46

Predlog uredbe

Člen 14

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 14

Člen 14

Prožnost med stebri

Prožnost med stebri

1. Pred 1. avgustom 2013 se lahko države članice odločijo, da kot dodatno podporo za ukrepe v okviru programov razvoja podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot je določeno v Uredbi (EU) št. […] [URP], dajo na voljo do 10 % svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarska leta 2014 do 2019, kot določa Priloga II k tej uredbi. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za odobritev neposrednih plačil.

1. Pred 1. avgustom 2013 se lahko države članice odločijo, da kot dodatno podporo za ukrepe v okviru programov razvoja podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot je določeno v Uredbi (EU) št. […] [URP], dajo na voljo do 15 % svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarska leta 2014 do 2019, kot določa Priloga II k tej uredbi. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za odobritev neposrednih plačil.

O odločitvi iz prvega pododstavka se uradno obvesti Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

 

Odstotek, o katerem se uradno obvesti v skladu z drugim pododstavkom, je za leta iz prvega pododstavka enak.

 

 

1a. Države članice lahko nerazdeljena sredstva iz uporabe člena 33 dodajo prenosom za podporo ukrepom za razvoj podeželja iz prvega odstavka v obliki podpore Unije kmetijsko-okoljsko-podnebnim ukrepom v okviru programov razvoja podeželja, ki se financirajo v okviru EKSRP, kot je določeno v Uredbi (EU) št. [...] [URP].

2. Pred 1. avgustom 2013 se lahko Bolgarija, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo odločijo, da kot neposredna plačila na podlagi te uredbe dajo na voljo do 5 % svojih sredstev, namenjenih za podporo ukrepom v okviru programov razvoja podeželja, financiranih v okviru EKSRP, za obdobje 2015–2020, kot določa Uredba (EU) št. […] [URP]. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za podporne ukrepe v okviru programov razvoja podeželja.

2. Pred 1. avgustom 2013 se lahko Bolgarija, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo odločijo, da kot neposredna plačila na podlagi te uredbe dajo na voljo do 10 % svojih sredstev, namenjenih za podporo ukrepom v okviru programov razvoja podeželja, financiranih v okviru EKSRP, za obdobje 2015–2020, kot določa Uredba (EU) št. […] [URP]. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za podporne ukrepe v okviru programov razvoja podeželja.

O odločitvi iz prvega pododstavka se uradno obvesti Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

O odločitvi iz prvega pododstavka se uradno obvesti Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

Odstotek, o katerem se uradno obvesti v skladu z drugim pododstavkom, je za leta iz pododstavka 1 enak.

 

 

2a. V primeru izvajanja na regionalni ravni se lahko za vsako regijo uporabljajo različni odstotki.

 

2b. Države članice se lahko do 1. avgusta 2015 ali do 1. avgusta 2017 odločijo, da pregledajo odločitve iz tega člena, morebitne spremembe pa začnejo veljati v naslednjem letu.

Or. en

 

Predlog spremembe  47

Predlog uredbe

Člen 15 – odstavek -1 (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

- 1. Za oceno nove SKP Komisija do konca leta 2017 pregleda izvajanje reform ter njihov vpliv na okolje in kmetijsko proizvodnjo.

Or. en

 

Predlog spremembe  48

Predlog uredbe

Člen 15

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez poseganja v možnost pregleda kadar koli glede na gospodarski razvoj in proračunske razmere.

Sheme podpore iz Priloge I se uporabljajo brez poseganja v možnost pregleda, ki se lahko glede na gospodarski razvoj in proračunske razmere kadar koli izvede z zakonodajnim aktom.

Or. en

 

Predlog spremembe  49

Predlog uredbe

Člen 18

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 18

Člen 18

Pravice do plačila

Pravice do plačila

1. Podpora na podlagi sheme enotnega plačila se omogoči kmetom, če pridobijo pravice do plačila na podlagi te uredbe z dodelitvijo v skladu s členom 17b(4), prek prve dodelitve v skladu s členom 21, iz nacionalne rezerve v skladu s členom 23 ali s prenosom v skladu s členom 27.

1. Podpora na podlagi sheme osnovnega plačila se omogoči kmetom, če pridobijo pravice do plačila na podlagi te uredbe z dodelitvijo v skladu s členom 17b(4), prek prve dodelitve v skladu s členom 21, iz nacionalne rezerve v skladu s členom 23 ali s prenosom v skladu s členom 27.

2. Pravice do plačila, pridobljene na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in Uredbo (ES) št. 73/2009, zapadejo z 31. decembrom 2013.

2. Z odstopanjem od prvega odstavka:

 

(a) se lahko države članice, ki 31. decembra 2013 uporabljajo shemo enotnega plačila na podlagi regionalnega modela iz člena 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, do 1. avgusta 2013 odločijo, da bodo ohranile pravice do plačil v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 in/ali Uredbo (ES) št. 73/2009,

 

(b) se lahko države članice, ki 31. decembra 2013 uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, do 1. avgusta 2013 odločijo, da bodo svojo obstoječo shemo obdržale kot prehodni sistem do 31. decembra 2020.

Or. en

 

Predlog spremembe  50

Predlog uredbe

Člen 19

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 19

Člen 19

Zgornja meja sheme osnovnega plačila

Zgornja meja sheme osnovnega plačila

1. Komisija z izvedbenimi akti določi letno nacionalno zgornjo mejo za shemo osnovnega plačila, tako da od letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II, odšteje letne zneske, ki se določijo v skladu s členi 33, 35, 37 in 39. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

1. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi za vsako državo članico določi letno nacionalno zgornjo mejo za shemo osnovnega plačila, tako da od letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II, odšteje letne zneske, ki se določijo v skladu s členi 33, 35, 37 in 39. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

2. Skupna vrednost vseh dodeljenih pravic do plačila in nacionalne rezerve je za vsako državo članico in za vsako leto enaka ustrezni nacionalni zgornji meji, ki jo Komisija sprejme v skladu z odstavkom 1.

2. Skupna vrednost vseh dodeljenih pravic do plačila in nacionalne rezerve je za vsako državo članico in za vsako leto enaka ustrezni nacionalni zgornji meji, ki jo Komisija sprejme v skladu z odstavkom 1.

3. V primeru spremembe zgornje meje, ki jo Komisija sprejme v skladu z odstavkom 1, v primerjavi s predhodnim letom, država članica linearno zmanjša ali poveča vrednost vseh pravic do plačila, da bi zagotovila skladnost z odstavkom 2.

3. V primeru spremembe zgornje meje, ki jo Komisija sprejme v skladu z odstavkom 1, v primerjavi s predhodnim letom, država članica linearno zmanjša ali poveča vrednost vseh pravic do plačila, da bi zagotovila skladnost z odstavkom 2.

„Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar je taka sprememba posledica uporabe člena 17b(2).

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar je taka sprememba posledica uporabe člena 17b(2).

Or. en

 

Predlog spremembe  51

Predlog uredbe

Člen 20

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 20

Člen 20

Regionalna dodelitev nacionalnih zgornjih mej

Regionalna dodelitev nacionalnih zgornjih mej

1. Države članice se lahko pred 1. avgustom 2013 odločijo, da bodo shemo osnovnega plačila uporabile na regionalni ravni. V tem primeru opredelijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so njihove agronomske in gospodarske značilnosti in njihov regionalni kmetijski potencial ali njihova institucionalna ali administrativna struktura.

1. Države članice se lahko pred 1. avgustom 2013 odločijo, da bodo shemo osnovnega plačila uporabile na regionalni ravni. V tem primeru opredelijo regije v skladu z objektivnimi in nediskriminativnimi merili, kot so njihove agronomske, okoljske in družbeno-gospodarske značilnosti in njihov regionalni kmetijski potencial ali njihova institucionalna ali upravna struktura.

2. Države članice razdelijo nacionalno zgornjo mejo iz člena 19(1) med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

2. Države članice razdelijo nacionalno zgornjo mejo iz člena 19(1) med regije v skladu z objektivnimi in nediskriminativnimi merili.

3. Države članice lahko odločijo, da za regionalne zgornje meje postopno uvedejo letne spremembe v skladu s predhodno določenimi letnimi koraki ter objektivnimi in nediskriminatornimi merili, kot so kmetijski potencial ali okoljska merila.

3. Države članice lahko odločijo, da za regionalne zgornje meje postopno uvedejo letne spremembe v skladu s predhodno določenimi letnimi koraki ter objektivnimi in nediskriminativnimi merili, kot so kmetijski potencial ali okoljska merila.

4. Kolikor je potrebno, da se spoštujejo veljavne regionalne zgornje meje, določene v skladu z odstavkom 2 ali 3, države članice v vseh svojih regijah linearno zmanjšajo ali povečajo vrednost pravic do plačila.

4. Kolikor je potrebno, da se spoštujejo veljavne regionalne zgornje meje, določene v skladu z odstavkom 2 ali 3, države članice v vseh svojih regijah linearno zmanjšajo ali povečajo vrednost pravic do plačila.

5. Države članice Komisijo do 1. avgusta 2013 uradno obvestijo o odločitvi iz odstavka 1 ter o ukrepih, sprejetih za uporabo členov 2 in 3.

5. Države članice Komisijo do 1. avgusta 2013 uradno obvestijo o odločitvi iz odstavka 1 ter o ukrepih, sprejetih za uporabo členov 2 in 3.

Or. en

 

Predlog spremembe  52

Predlog uredbe

Člen 21

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 21

Člen 21

Prva dodelitev pravic do plačila

Prva dodelitev pravic do plačila

1. Ob upoštevanju odstavka 2 se pravice do plačila dodelijo kmetom, če se do 15. maja 2014 prijavijo za dodelitev pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, razen v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin.

1. Ob upoštevanju odstavka 2 tega člena ter brez poseganja v člen 18(2) se pravice do plačila dodelijo kmetom, če se do 15. maja 2014 prijavijo za dodelitev pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, razen v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin.

2. „Kmetje, ki so v letu 2011, ali v primeru Hrvaške v letu 2013, izkoristili vsaj eno pravico do plačila na podlagi sheme enotnega plačila ali uveljavljali podporo na podlagi sheme enotnega plačila na površino, oboje v skladu z uredbo (ES) št. 73/2009, prejmejo pravice do plačila v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila, pod pogojem da so upravičeni do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9.

2. Kmetje, ki:

 

so v enem od treh let 2009, 2010 ali 2011, ki ga izberejo države članice, ali v primeru Hrvaške v letu 2013, izkoristili vsaj eno pravico do plačila na podlagi sheme enotnega plačila ali uveljavljali podporo na podlagi sheme enotnega plačila na površino, oboje v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009, ali

 

– so v letu 2012 prejeli pravice do plačila v skladu s členoma 41 in 63 Uredbe (ES) št. 73/2009 ali

 

– so predložili dokazila o aktivni kmetijski proizvodnji in so v letu 2011 redili ali gojili kmetijske proizvode, vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in rejo živali v kmetijske namene, prejmejo pravice do plačila v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila, pod pogojem da so upravičeni do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9.

Z odstopanjem od prvega pododstavka kmetje prejmejo pravice do plačila v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila, pod pogojem da so upravičeni do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9 in da v letu 2011:

Z odstopanjem od prvega pododstavka kmetje prejmejo pravice do plačila v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila, pod pogojem da so upravičeni do odobritve neposrednih plačil v skladu s členom 9 in da v letu 2011:

(a) v okviru sheme enotnega plačila niso izkoristili nobene pravice, proizvajali pa so samo sadje, zelenjavo in/ali obdelovali samo vinograde;

(a) v okviru sheme enotnega plačila niso izkoristili nobene pravice, proizvajali pa so samo sadje, zelenjavo, semenski in jedilni krompir ali okrasne rastline in/ali obdelovali samo vinograde;

(b) v okviru sheme enotnega plačila na površino niso predložili nobenega zahtevka za podporo in so imeli 30 junija 2003 samo kmetijska zemljišča v slabem kmetijskem stanju, kakor določa člen 124(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

(b) v okviru sheme enotnega plačila na površino niso predložili nobenega zahtevka za podporo in so imeli 30 junija 2003 samo kmetijska zemljišča v slabem kmetijskem stanju, kakor določa člen 124(1) Uredbe (ES) št. 73/2009.

Razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah je število pravic do plačila, dodeljenih na kmeta, enako številu upravičenih hektarjev v smislu člena 25(2), ki jih ta prijavi v skladu s členom 26(1) za leto 2014.

Razen v primeru višje sile ali v izjemnih okoliščinah je število pravic do plačila, dodeljenih na kmeta, enako številu upravičenih hektarjev v smislu člena 25(2), ki jih ta prijavi v skladu s členom 26(1) za leto 2014.

3. Fizične ali pravne osebe, ki svoje kmetijsko gospodarstvo v celoti ali delno prodajo ali oddajo v zakup in so skladne z odstavkom 2 ter pogodbo podpišejo pred 15. majem 2014, prenesejo pravico prejema pravic do plačila iz odstavka 1 samo enemu kmetu, pod pogojem da slednji izpolnjuje pogoje iz člena 9.

3. Kmetje, ki svoje kmetijsko gospodarstvo v celoti ali delno prodajo, združijo, razdružijo ali oddajo v zakup in izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2 ter pogodbo podpišejo pred 15. majem 2014, lahko prenesejo pravico prejema pravic do plačila iz odstavka 1 kmetom, ki prevzemajo gospodarstvo ali njegov del, pod pogojem da slednji izpolnjujejo pogoje iz člena 9.

4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi z zahtevki za dodelitev pravic v letu dodelitve pravic, kadar pravice morda še niso bile dokončno določene in kadar na dodelitev vplivajo posebne okoliščine. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

4. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi z zahtevki za dodelitev pravic v letu dodelitve pravic, kadar pravice morda še niso bile dokončno določene in kadar na dodelitev vplivajo posebne okoliščine. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Or. en

 

Predlog spremembe  53

Predlog uredbe

Člen 22

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 22

Člen 22

Vrednost pravic do plačila in konvergenca

Vrednost pravic do plačila in konvergenca

1. Za vsako zadevno leto se znesek na enoto vsake pravice do plačila izračuna z deljenjem nacionalne ali regionalne zgornje meje, določene na podlagi člena 19 ali 20, po uporabi linearnega zmanjšanja, določenega v členu 23(1), s številom pravic do plačila, dodeljenih na nacionalni ali regionalni ravni v skladu s členom 21(2) za leto 2014.

1. Za vsako zadevno leto se znesek na enoto vsake pravice do plačila izračuna z deljenjem nacionalne ali regionalne zgornje meje, določene na podlagi člena 19 ali 20, po uporabi linearnega zmanjšanja, določenega v členu 23(1), s številom pravic do plačila, dodeljenih na nacionalni ali regionalni ravni v skladu s členom 21(2) za leto 2014.

2. Države članice, ki so uporabile shemo enotnega plačila, določeno v Uredbi (ES) št. 73/2009, lahko izračun zneska na enoto vsake pravice do plačila, določen v odstavku 1, omejijo na znesek, ki ustreza najmanj 40 % nacionalne ali regionalne zgornje meje, določene na podlagi členov 19 ali 20, po uporabi linearnega zmanjšanja, določenega v členu 23(1).

2. Države članice, ki so uporabile shemo enotnega plačila, določeno v Uredbi (ES) št. 73/2009, lahko izračun zneska na enoto vsake pravice do plačila, določen v odstavku 1, omejijo na znesek, ki ustreza najmanj 10 % nacionalne ali regionalne zgornje meje, določene na podlagi členov 19 ali 20, po uporabi linearnega zmanjšanja, določenega v členu 23(1).

3. Države članice, ki uporabljajo možnost iz odstavka 2, uporabijo del zgornje meje, ki ostane po uporabi navedenega odstavka, da bi povečale vrednost pravic do plačila v primerih, kadar je skupna vrednost pravic do plačila, ki jih imajo kmetje na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, nižja od skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki so jih imeli 31. decembra 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009. V ta namen se nacionalni ali regionalni znesek na enoto vsake pravice do plačila zadevnega kmeta poveča za delež razlike med skupno vrednostjo pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, in skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki jih je kmet imel 31. decembra 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z uredbo (ES) št. 73/2009.

3. Države članice, ki uporabljajo možnost iz odstavka 2, uporabijo del zgornje meje, ki ostane po uporabi navedenega odstavka, da bi povečale vrednost pravic do plačila v primerih, kadar je skupna vrednost pravic do plačila, ki jih imajo kmetje na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, nižja od skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki so jih imeli 31. decembra 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009. V ta namen se nacionalni ali regionalni znesek na enoto vsake pravice do plačila zadevnega kmeta poveča za delež razlike med skupno vrednostjo pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila, izračunane na podlagi odstavka 2, in skupne vrednosti pravic do plačila, vključno s posebnimi pravicami, ki jih je kmet imel 31. decembra 2013 na podlagi sheme enotnega plačila v skladu z uredbo (ES) št. 73/2009.

Pri izračunu povečanja lahko država članica upošteva tudi podporo, ki je bila odobrena v koledarskem letu 2013 na podlagi členov 52, 53(1), in 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, pod pogojem da se država članica odloči, da za zadevne sektorje ne bo uporabila prostovoljne vezane podpore na podlagi naslova IV te uredbe.

Pri izračunu povečanja lahko država članica upošteva tudi podporo, ki je bila odobrena v koledarskem letu 2013 na podlagi členov 52, 53(1), in 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, pod pogojem da se država članica odloči, da za zadevne sektorje ne bo uporabila prostovoljne vezane podpore na podlagi naslova IV te uredbe.

Za namen prvega pododstavka se šteje, da ima kmet 31. decembra 2013 pravice do plačila, če so mu bile do tega datuma pravice do plačila dodeljene ali nanj dokončno prenesene.

Za namen prvega pododstavka se šteje, da ima kmet 31. decembra 2013 pravice do plačila, če so mu bile do tega datuma pravice do plačila dodeljene ali nanj dokončno prenesene.

4. Za namene odstavka 3 lahko država članica na podlagi objektivnih kriterijev določi, da se v primerih prodaje ali odobritve ali preteka celotnega ali delnega zakupa kmetijskih površin po datumu, določenem v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 73/2009, in pred datumom, določenim v skladu s členom 26 te Uredbe, povečanje ali del povečanja vrednosti pravic do plačila, ki bi bil dodeljen zadevnemu kmetu, vrne v nacionalno rezervo, kadar bi povečanje privedlo do nepričakovanih dobičkov za zadevnega kmeta.

4. Za namene odstavka 3 lahko država članica na podlagi objektivnih kriterijev določi, da se v primerih prodaje ali odobritve ali preteka celotnega ali delnega zakupa kmetijskih površin po datumu, določenem v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 73/2009, in pred datumom, določenim v skladu s členom 26 te Uredbe, povečanje ali del povečanja vrednosti pravic do plačila, ki bi bil dodeljen zadevnemu kmetu, vrne v nacionalno rezervo, kadar bi povečanje privedlo do nepričakovanih dobičkov za zadevnega kmeta.

Ti objektivni kriteriji se določijo na način, ki zagotavlja enakovredno obravnavo kmetov ter preprečuje izkrivljanje trga in konkurence, in vključujejo najmanj naslednje:

Ti objektivni kriteriji se določijo na način, ki zagotavlja enakovredno obravnavo kmetov ter preprečuje izkrivljanje trga in konkurence, in vključujejo najmanj naslednje:

(a) najkrajše trajanje zakupa;

(a) najkrajše trajanje zakupa;

(b) delež prejetega plačila, ki se vrne v nacionalno rezervo.

(b) delež prejetega plačila, ki se vrne v nacionalno rezervo.

5. Najkasneje od leta zahtevkov 2019 imajo vse pravice do plačil v državi članici, oziroma v primeru uporabe člena 20 v regiji, enotni znesek na enoto.

5. Najkasneje od leta zahtevkov 2019 vse pravice do plačil v državi članici, oziroma v primeru uporabe člena 20 v regiji:

 

(a) imajo enotni znesek na enoto;

 

(aa) lahko odstopajo za največ 20 % od povprečnega zneska na enoto.

 

Države članice lahko pri uporabi odstavkov 2, 3 in 5 sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da v primeru znižanja pravic do plačila na ravni kmetije tiste pravice, ki se aktivirajo leta 2019, niso več kot 30 % nižje od pravic, aktiviranih leta 2014.

6. Ob uporabi odstavkov 2 in 3 države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Unije preidejo na približevanje vrednosti pravic do plačil na nacionalni ali regionalni ravni. V ta namen države članice določijo ukrepe, ki jih je treba sprejeti do 1. avgusta 2013. Ti ukrepi vključujejo postopne letne spremembe pravic do plačil v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili.

6. Ob uporabi odstavkov 2 in 3 države članice v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Unije preidejo na približevanje vrednosti pravic do plačil na nacionalni ali regionalni ravni. V ta namen države članice določijo ukrepe, ki jih je treba sprejeti do 1. avgusta 2013. Ti ukrepi vključujejo postopne letne spremembe pravic do plačil v skladu z objektivnimi in nediskriminativnimi merili.

O ukrepih iz prvega pododstavka uradno obvestijo Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

O ukrepih iz prvega pododstavka uradno obvestijo Komisijo do datuma iz navedenega pododstavka.

Or. en

 

Predlog spremembe  54

Predlog uredbe

Člen 22 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 22a

 

Notranja konvergenca

 

1. Z odstopanjem od člena 22 lahko države članice zbližajo znesek pravic do plačila na nacionalni ali regionalni ravni, tako da se znesek na enoto pravice najkasneje od leta zahtevkov 2021 delno, vendar ne v celoti, približa enotnim nacionalnim ali regionalnim zneskom. Države članice lahko pri uveljavljanju te možnosti uporabijo formulo za izračun zunanje konvergence med državami članicami. Ta konvergenca se financira z znižanjem zneskov pravic v letu 2013 nad pragom, ki ga določijo države članice, ali nad nacionalnim povprečjem.

 

2. Države članice, ki uveljavljajo odstopanje iz odstavka 1, lahko odločijo, da se plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz poglavja 2 naslova III, ki predstavljajo 30 % nacionalnih sredstev v skladu s členom 33(1), izplačajo kmetom kot odstotni delež njihovega osnovnega plačila.

 

3. Države članice pri uveljavljanju odstopanja iz odstavka 1 do 1. avgusta 2013 v skladu s splošnimi načeli prava Unije določijo ukrepe, ki jih je treba izvesti. Ti ukrepi vključujejo postopne spremembe pravic do plačil v skladu z objektivnimi in nediskriminativnimi merili.

 

Ukrepi iz prvega pododstavka se sporočijo Komisiji do 1. avgusta 2013.

Or. en

 

Predlog spremembe  55

Predlog uredbe

Člen 23

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 23

Člen 23

Vzpostavitev in uporaba nacionalne rezerve

Vzpostavitev in uporaba nacionalne rezerve

1. Vsaka država članica vzpostavi nacionalno rezervo. Za vzpostavitev nacionalne rezerve države članice v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila linearno odstotno znižajo zgornjo mejo sheme osnovnega plačila na nacionalni ravni. To znižanje ne sme presegati 3 %, razen če je to potrebno za kritje potreb po dodelitvah iz odstavka 4 za leto 2014.

1. Vsaka država članica vzpostavi nacionalno rezervo. Za vzpostavitev nacionalne rezerve države članice v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila linearno odstotno znižajo zgornjo mejo sheme osnovnega plačila na nacionalni ravni. Za leto 2014 to znižanje ne sme presegati 3 %, razen če je to potrebno za kritje potreb po dodelitvah iz odstavka 4. Za nadaljnja leta lahko države članice vsako leto določijo zgornjo mejo za zmanjšanja na podlagi potreb po dodelitvi plačil.

2. Države članice lahko upravljajo nacionalno rezervo na regionalni ravni.

2. Države članice lahko upravljajo nacionalno rezervo na regionalni ravni.

3. Države članice določijo pravice do plačila iz nacionalne rezerve v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.

3. Države članice določijo pravice do plačila iz nacionalne rezerve v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence.

4. Države članice nacionalno rezervo uporabijo za prednostno dodelitev pravic do plačila mladim kmetom, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost.

4. Države članice nacionalno rezervo uporabijo za prednostno dodelitev pravic do plačila mladim kmetom in novim kmetom, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost.

V prvem pododstavku „mladi kmetje, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost“ pomenijo kmete, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 36(2) ter v petih letih pred začetkom nove kmetijske dejavnosti niso opravljali kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na svojo odgovornost ali niso nadzorovali pravne osebe, ki je opravljala kmetijsko dejavnost. V primeru pravne osebe fizične osebe, ki nadzorujejo pravno osebo, pet let pred začetkom kmetijske dejavnosti pravne osebe ne smejo opravljati kmetijske dejavnosti v lastnem imenu in na lastno odgovornost ali nadzorovati pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost.

V prvem pododstavku „mladi kmetje, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost“ pomenijo kmete, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 36(2) ter v petih letih pred začetkom nove kmetijske dejavnosti niso opravljali kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na svojo odgovornost ali niso nadzorovali pravne osebe, ki je opravljala kmetijsko dejavnost. V primeru pravne osebe fizične osebe, ki nadzorujejo pravno osebo, pet let pred začetkom kmetijske dejavnosti pravne osebe ne smejo opravljati kmetijske dejavnosti v lastnem imenu in na lastno odgovornost ali nadzorovati pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost.

 

V prvem pododstavku „novi kmetje, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost“ pomenijo fizične osebe, ki jim pravice niso bile nikoli dodeljene. Države članice lahko določijo dodatna objektivna in nediskriminativna merila, ki jih morajo novi kmetje izpolnjevati, zlasti kar zadeva ustrezne veščine, izkušnje in/ali zahtevano usposabljanje.

5. Države članice nacionalno rezervo lahko uporabijo za:

5. Države članice nacionalno rezervo lahko uporabijo za:

(a) dodelitev pravic do plačila kmetom na površinah, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja podeželja v obliki javne intervencije, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmeta na teh površinah;

(a) dodelitev pravic do plačila kmetom na površinah, kjer se izvajajo programi prestrukturiranja in/ali razvoja podeželja v obliki javne intervencije, da se prepreči opuščanje zemljišč in/ali kompenzira specifično slabši položaj kmeta na teh površinah;

 

(aa) dodelitev pravic do plačila kmetom, katerih gospodarstvo se nahaja v državi članici, ki se je odločila uveljaviti možnost iz člena 18(2), in ki niso pridobili pravice do plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 1782/2003 ali Uredbo (ES) št. 73/2009 ali obema, ob prijavi upravičenih kmetijskih površin za leto 2014;

 

(ab) dodelitev pravic do plačila kmetom, ki so začeli opravljati kmetijsko dejavnost po letu 2011 in se ukvarjajo s posebnimi kmetijskimi panogami, ki jih opredelijo države članice na podlagi objektivnih in nediskriminativnih meril;

 

(ac) povečanje vrednosti pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila do višine povprečnega nacionalnega ali regionalnega zneska na enoto pravice za kmete, ki se zaradi prehoda na shemo osnovnega plačila znajdejo v posebnih razmerah zaradi svojih pravic do plačil, določenih na podlagi preteklega obdobja, ki so jih imeli v okviru sheme enotnega plačila v skladu z Uredbo (ES) št. 73/2009, ali povečanje vrednosti pravic do plačila za kmete, ki so imeli 31. decembra 2013 posebne pravice;

 

(ad) dodelitev nadomestila kmetom na letni osnovi – ki se lahko zviša za dodatno plačilo za lastnike malih kmetij – za odpravo dodatka v višini 5000 EUR na podlagi člena 7(1) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(b) linearno povečanje vrednosti pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila na nacionalni ali regionalni ravni, če nacionalna rezerva v katerem koli letu presega 3 %, pod pogojem da ostanejo na voljo zadostni zneski za dodelitve na podlagi odstavka 4, točke (a) tega odstavka in odstavka 7.

(b) linearno povečanje vrednosti pravic do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila na nacionalni ali regionalni ravni, če nacionalna rezerva v katerem koli letu presega 3 %, pod pogojem da ostanejo na voljo zadostni zneski za dodelitve na podlagi odstavka 4, točke (a) tega odstavka in odstavka 7. Kljub temu se lahko države članice pri povečanju zneska pravic do plačil iz te točke odločijo za uporabo metode, ki se razlikuje od linearne metode.

6. Države članice pri uporabi odstavkov 4 in 5(a) določijo vrednost pravic do plačila, dodeljenih kmetom, na podlagi nacionalne ali regionalne povprečne vrednosti pravic do plačila v letu dodelitve.

6. Države članice pri uporabi odstavkov 4 in 5(a) določijo vrednost pravic do plačila, dodeljenih kmetom, na podlagi nacionalne ali regionalne povprečne vrednosti pravic do plačila v letu dodelitve.

7. Kadar je kmet upravičen do pravic do plačila ali povečanja vrednosti obstoječih pravic na podlagi dokončne odločitve sodišča ali dokončnega upravnega akta pristojnega organa države članice, kmet prejme število in vrednost pravic do plačila, določenih v odločitvi ali upravnem aktu, na datum, ki ga določi država članica. Vendar ta datum ni poznejši od roka za predložitev vloge na podlagi sheme osnovnega plačila po datumu odločitve sodišča ali upravnega akta ob upoštevanju uporabe členov 25 in 26.

7. Kadar je kmet upravičen do pravic do plačila ali povečanja vrednosti obstoječih pravic na podlagi dokončne odločitve sodišča ali dokončnega upravnega akta pristojnega organa države članice, kmet prejme število in vrednost pravic do plačila, določenih v odločitvi ali upravnem aktu, na datum, ki ga določi država članica. Vendar ta datum ni poznejši od roka za predložitev vloge na podlagi sheme osnovnega plačila po datumu odločitve sodišča ali upravnega akta ob upoštevanju uporabe členov 25 in 26.

Or. en

 

Predlog spremembe  56

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Podpora na podlagi sheme osnovnega plačila se kmetom odobri ob uveljavljanju, in sicer z izjavo v skladu s členom 26(1) o pravici do plačila na upravičeni hektar v državi članici, kjer je bila dodeljena. Uveljavljene pravice do plačila dajejo pravico do letnega plačila zneskov, določenih v njih, brez poseganja v uporabo finančne discipline, postopnega zniževanja in omejevanja sredstev, linearnega znižanja v skladu s členom 7, členom 37(2) in členom 51(1) ter vseh znižanj in izključitev, ki se uvedejo v skladu z Uredbo (EU) št. […] [HZU].

1. Podpora na podlagi sheme osnovnega plačila se kmetom odobri ob uveljavljanju, in sicer z izjavo v skladu s členom 26(1) o pravici do plačila na upravičeni hektar v državi članici, kjer je bila dodeljena. Uveljavljene pravice do plačila dajejo pravico do letnega plačila zneskov, določenih v njih, brez poseganja v uporabo finančne discipline, postopnega zniževanja in omejevanja sredstev, linearnega znižanja v skladu s členom 7, členom 37(2) in členom 51(1) ter vseh znižanj in izključitev, ki se uvedejo v skladu z Uredbo (EU) št. […] [HZU]. Z odstopanjem od prvega stavka lahko države članice, ki v letu 2013 uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, še naprej uporabljajo model za izvajanje osnovnega plačila.

Or. en

 

Predlog spremembe  57

Predlog uredbe

Člen 25 – odstavek 2 – pododstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Za namene točke (a) prvega pododstavka lahko države članice na podlagi objektivnih in nediskriminativnih meril pri ugotavljanju velikosti upravičenih kmetijskih površin uporabijo koeficient znižanja za površine z nižjim potencialom donosa ali specifično pridelavo.

Or. en

 

Predlog spremembe  58

Predlog uredbe

Člen 27 – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2 a. Kadar se pravice do plačila prodajo brez zemljišča, se lahko država članica ob upoštevanju splošnih načel prava Unije odloči, da se del prodanih pravic do plačila vrne v nacionalno rezervo ali da se znesek na enoto teh pravic zniža v korist nacionalne rezerve.

Or. en

 

Predlog spremembe  59

Predlog uredbe

Člen 28 – odstavek 1 – točka e

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) merili, ki jih države članice uporabljajo pri dodelitvi pravic do plačila kmetom, ki niso uveljavljali pravic v letu 2011 ali niso zaprosili za podporo v okviru sheme enotnega plačila na površino v letu 2011, kakor je določeno v členu 21(2), in pri dodelitvi pravic do plačila v primeru uporabe pogodbenih pogojev iz člena 21(3);

(e) merili, ki jih države članice uporabljajo pri dodelitvi pravic do plačila kmetom, ki niso uveljavljali pravic v katerem koli od let 2009, 2010 ali 2011 ali niso zaprosili za podporo v okviru sheme enotnega plačila na površino v katerem koli od let 2009, 2010 ali 2011, kakor je določeno v členu 21(2), in pri dodelitvi pravic do plačila v primeru uporabe pogodbenih pogojev iz člena 21(3), z izjemo novih kmetov in mladih kmetov;

Or. en

 

Predlog spremembe  60

Predlog uredbe

Člen 28 – točka g

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g) pravili o prijavi in uveljavljanju pravic do plačila;

(g) pravili o vsebini prijave in zahtevami za aktiviranje pravic do plačila;

Or. en

 

Predlog spremembe  61

Predlog uredbe

Chapter 1 a (new)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

POGLAVJE 1A

 

DOPOLNILNO PLAČILO ZA PRVE HEKTARJE

 

Člen 28a

 

Splošna pravila

 

1. Države članice se lahko odločijo odobriti dodatno letno plačilo kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1.

 

2. Države članice določijo število prvih hektarjev, upravičenih do podpore iz te določbe, ki ustrezajo številu pravic, ki jih kmetje uveljavljajo v skladu s členom 26(1), do zgornje meje v višini 50 hektarjev.

 

3. Države članice za financiranje podpore iz te določbe uporabijo znesek v višini največ 30 % svoje letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II.

 

4. Države članice vsako leto izračunajo višino dopolnilnega plačila za prve hektarje, tako da znesek iz odstavka 3 delijo s skupnim številom hektarjev, upravičenih do takšnega plačila.

 

5. Države članice zagotovijo, da se kmetom, za katere se izkaže, da so po dnevu objave predloga Komisije za to uredbo umetno ustvarjali pogoje, da bi lahko koristili plačila iz tega člena, ne izvršijo nobena izplačila.

 

6. Države članice Komisijo do 1. avgusta 2013 uradno obvestijo o svojih odločitvah iz odstavkov 1, 2 in 3.

Or. en

 

 

Predlog spremembe  62

Predlog uredbe

Člen 29

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Kmetje, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme enotnega plačila iz poglavja 1, na upravičenih hektarjih, kot so opredeljeni v členu 25(2), upoštevajo naslednje kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje:

1. Kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1, se dodeli dodatno letno plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, če na upravičenih hektarjih, kot so opredeljeni v členu 25(2), kadar je to primerno, upoštevajo naslednje prakse:

(a) na svoji orni zemlji imajo tri različne pridelke, če orna zemlja kmeta pokriva več kot 3 hektare in ni v celoti porabljena za pridelavo trave (posejane ali naravne), ni v celoti dana v praho ali se velik del leta v celoti na njej ne prideluje pridelek pod vodo,

(a) raznolikost pridelkov;

(b) na svojih gospodarstvih ohranjajo obstoječe trajno travinje in

(b) ohranjanje obstoječega trajnega travinja in trajnih pašnikov;

(c) na kmetijski površini imajo površino z ekološkim pomenom.

(c) površina z ekološkim pomenom na kmetijski površini.

2. Brez poseganja v odstavka 3 in 4 ter uporabo finančne discipline, linearnega znižanja v skladu s členom 7 ter vseh znižanj in sankcij, uvedenih v skladu z Uredbo (EU) št. […] [HZU], države članice odobrijo plačilo iz tega poglavja kmetom, ki upoštevajo tiste od treh praks iz odstavka 1, ki se nanje nanašajo, in delujejo v skladu s členi 30, 31 in 32.

2. Brez poseganja v odstavke 3, 4 in 4a ter uporabo finančne discipline in linearnega znižanja v skladu s členom 7 države članice odobrijo plačilo iz tega poglavja kmetom, ki upoštevajo tiste od praks iz odstavka 1, ki se lahko uporabijo na njihovi kmetiji, in delujejo v skladu s členi 30, 31 in 32.

3. Kmetje, katerih kmetijska gospodarstva so v celoti ali deloma na območjih, zajetih v Direktivi 92/43/EGS ali 2009/147/ES, so upravičeni do plačila iz tega poglavja, pod pogojem da upoštevajo kmetijske prakse iz tega poglavja, kolikor so te prakse v zadevnem gospodarstvu skladne s cilji navedenih direktiv.

3. Kmetje so zaradi tega upravičeni do plačila iz tega poglavja, če spadajo v eno ali več od naslednjih kategorij:

 

– kmetje, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 29(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 v zvezi z ekološkim kmetovanjem, ali

 

– prejemniki kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil, določeni v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. [...] [URP], ali

 

– kmetje, katerih kmetijska gospodarstva se nahajajo na območjih omrežja Natura 2000, ki jih zajemata Direktiva 92/43/EGS ali Direktiva 2009/147/ES.

4. Kmetje, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 29(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 v zvezi z ekološkim kmetovanjem, so zaradi tega upravičeni do plačila iz tega poglavja.

4. Kmetje, pri katerih trajno travinje ali trajni pašniki pokrivajo več kot 75 % upravičene kmetijske površine gospodarstva ali pa se ta uporablja za pridelavo trave ali druge krme ali se velik del leta na njej prideluje pridelek pod vodo in pri katerih preostala upravičena kmetijska zemljišča ne presegajo 50 hektarjev, so izvzeti iz obveznosti iz členov 30 in 32.

Prvi pododstavek se uporablja le za enote gospodarstva, ki se uporabljajo za ekološko pridelavo v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 834/2007.

 

 

4a. Za kmete, katerih kmetijsko gospodarstvo ima certifikat po nacionalni ali regionalni shemi okoljskega certificiranja, velja, da delujejo skladno z zadevnimi kmetijskimi praksami iz odstavka 1, če imajo te sheme vsaj enakovreden učinek kot zadevne prakse iz odstavka 1.

5. Plačilo iz odstavka 1 ima obliko letnega plačila na upravičeni hektar, prijavljen v skladu s členom 26(1), njegov znesek pa se vsako leto izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 33(1), deli s skupnim številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v zadevni državi članici v skladu s členom 26.

5. Plačilo iz odstavka 1 ima obliko letnega plačila na upravičeni hektar, prijavljen v skladu s členom 26(1), njegov znesek pa se vsako leto izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 33(1), deli s skupnim številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v zadevni državi članici v skladu s členom 26.

 

5a. Z odstopanjem od odstavka 5 tega člena se v državah članicah, ki izvajajo člen 22a te uredbe, plačilo iz odstavka 1 tega člena, ki predstavlja 30 % nacionalnih sredstev v skladu s členom 33(1), izplača kmetom kot odstotni delež njihovega osnovnega plačila.

 

5b. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55 za potrjevanje shem certificiranja iz odstavka 4a, s čimer zagotovi, da imajo takšne sheme vsaj enakovreden učinek kot zadevne prakse iz odstavka 1.

 

Te sheme certificiranja lahko vključujejo naslednje ukrepe:

 

– načrt za ravnanje s hranili na kmetiji;

 

– načrt za energetsko učinkovitost za kmetijsko gospodarstvo, vključno z optimizacijo rabe odpadnih voda;

 

– akcijski načrt za biotsko raznovrstnost, vključno z vzpostavitvijo in ohranjanjem koridorjev biotske raznovrstnosti;

 

– načrt upravljanja voda;

 

– pokritost tal;

 

– integrirano varstvo rastlin pred škodljivci.

Or. en

 

Predlog spremembe  63

Predlog uredbe

Člen 30

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 30

Člen 30

Raznolikost pridelkov

Raznolikost pridelkov

1. Kadar orna zemlja kmeta pokriva več kot 3 hektare in se v celoti ne uporablja za pridelavo trave (posejane ali naravne), ni v celoti dana v praho ali se velik del leta v celoti na njej ne prideluje pridelek pod vodo, se na orni zemlji pridelujejo vsaj trije različni pridelki. Vendar noben od treh pridelkov ne pokriva manj kot 5 % orne zemlje in glavni pridelek ne presega 70 % orne zemlje.

1. Če orna zemlja kmeta pokriva od 10 do 30 hektarov, se na njej pridelujeta vsaj dva različna pridelka. Vendar noben od teh pridelkov ne pokriva več kot 80 % orne zemlje.

 

Če orna zemlja kmeta pokriva več kot 30 hektarov, se na njej pridelujejo vsaj trije različni pridelki, kar pa ne velja za gospodarstva, ki ležijo severno od 62. vzporednika. Glavni pridelek ne presega 75 % orne zemlje, glavna pridelka skupaj pa ne pokrivata več kot 95 % orne zemlje.

2. Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o določitvi „pridelka“ in pravil v zvezi z uporabo natančnega izračuna deležev različnih pridelkov.

2. Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o določitvi „pridelka“ in pravil v zvezi z uporabo natančnega izračuna deležev različnih pridelkov.

Or. en

 

Predlog spremembe  64

Predlog uredbe

Člen 31

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 31

Člen 31

Trajno travinje

Trajno travinje in trajni pašniki

1. Kmetje na površinah svojih kmetijskih gospodarstev, prijavljenih kot trajno travinje v vlogi, predloženi v skladu s členom 74(1) Uredbe (EU) št. XXX (HZ) za leto zahtevka 2014 (v nadaljnjem besedilu: „referenčne površine pod trajnim travinjem“), ohranjajo trajno travinje.

1. Države članice zagotovijo, da se ohrani razmerje med zemljišči pod trajnim travinjem ter trajnimi pašniki in med skupno kmetijsko površino. Države članice lahko to obveznost izvajajo na nacionalni, regionalni ali podregionalni ravni.

 

Za namene prvega pododstavka zemljišča pod trajnim travinjem in trajnimi pašniki ustrezajo površinam kmetijskih gospodarstev, prijavljenim kot trajno travinje in trajni pašniki v vlogi, predloženi v skladu s členom 74(1) Uredbe (EU) št. XXX (HZ) za leto zahtevka 2014 (v nadaljnjem besedilu: „referenčne površine pod trajnim travinjem in trajnimi pašniki“).

Referenčne površine pod trajnim travinjem se povečajo, če je kmet obvezan, da površine v letu 2014 in/ali 2015 ponovno spremeni v trajno travinje, kot je določeno v členu 93 Uredbe (EU) No […] HZU.

Referenčne površine pod trajnim travinjem in trajnimi pašniki se povečajo, če je kmet obvezan, da površine v letu 2014 in/ali 2015 ponovno spremeni v trajno travinje, kot je določeno v členu 93 Uredbe (EU) št. […] HZU.

2. Kmetom se dovoli, da spremenijo največ 5 % svojih referenčnih površin pod trajnim travinjem. Ta zgornja meja se ne uporablja v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin.

2. Sprememba največ 5 % referenčnih površin pod trajnim travinjem in trajnimi pašniki je dovoljena, razen za z ogljikom bogate prsti, mokrišča in polnaravno travinje in pašnike. Ta odstotni delež se v izjemnih okoliščinah lahko poveča na 7 %.

3. Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o določitvi pravil v zvezi s povečanjem referenčnih površin pod trajnim travinjem v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1, obnovo trajnega travinja, ponovno spremembo kmetijske površine v trajno travinje v primeru, da se dovoljeno zmanjšanje iz odstavka 2 preseže, ter spremembo referenčnih površin pod trajnim travinjem v primeru prenosa zemljišč.

3. Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o določitvi pravil v zvezi s povečanjem referenčnih površin pod trajnim travinjem in trajnimi pašniki v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 1, obnovo trajnega travinja in trajnih pašnikov, ponovno spremembo kmetijske površine v trajno travinje in trajne pašnike v primeru, da se dovoljeno zmanjšanje iz odstavka 2 preseže – v primeru izjemnih razmer iz odstavka 2 –, ter spremembo referenčnih površin pod trajnim travinjem in trajnimi pašniki v primeru prenosa zemljišč.

Or. en

 

Predlog spremembe  65

Predlog uredbe

Člen 32

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 32

Člen 32

Površina z ekološkim pomenom

Površina z ekološkim pomenom

1. Kmetje zagotovijo, da najmanj 7 % njihovih upravičenih hektarjev iz člena 25(2), razen površin pod trajnim travinjem, obsega površine z ekološkim pomenom, npr. zemljišča v prahi, terase, krajinske značilnosti, zaščitne pasove in pogozdene površine, kot je navedeno v členu 25(2)(b)(ii).

1. Če orna zemlja obsega več kot 10 hektarjev, kmetje zagotovijo, da v prvem letu izvajanja te uredbe najmanj 3 % njihovih upravičenih hektarjev iz člena 25(2), razen površin pod trajnim travinjem, trajnimi pašniki in trajnimi nasadi, obsega površine z ekološkim pomenom, npr. zemljišča v prahi, terase in krajinske značilnosti, vključno z živimi mejami, jarki, kamnitimi zidovi, drevesi na polju, ribniki, zemljišči s posevki, ki povečujejo vsebnost dušika, zaščitnimi pasovi in pogozdenimi površinami, kot je navedeno v členu 25(2)(b)(ii). Kmetje lahko ta ukrep uporabljajo za svoje celotno kmetijsko gospodarstvo.

 

Kmetje lahko površino z ekološkim pomenom uporabljajo za pridelavo brez uporabe pesticidov ali gnojil.

 

S 1. januarjem 2016 se delež, naveden v prvem pododstavku, poveča na 5 %.

 

1a. Komisija pred 31. marcem 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži ocenjevalno poročilo o ukrepih iz odstavka 1 ter mu priloži potrebne zakonodajne predloge za povečanje odstotnega deleža, navedenega v odstavku 1, do največ 7 % v letu 2018 in v naslednjih letih, kadar je to primerno, pri čemer upošteva vpliv na okolje in kmetijsko proizvodnjo.

 

1b. Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko države članice odločijo, da s 1. januarjem 2016 do 3 odstotne točke površin z ekološkim pomenom izvajajo na regionalni ravni, da bi pridobile sosednje površine z ekološkim pomenom.

 

1c. Kmetje lahko kmetijsko površino visoke naravne vrednosti, ki je zaradi komasacije ali podobnih postopkov postala javna lastnina, spet zakupijo od lokalnih organov in jo označijo kot površino z ekološkim pomenom, če izpolnjuje merila iz odstavka 1.

 

1d. Površine ekološkega pomena se lahko ponderirajo na podlagi njihovega ekološkega pomena. Komisija odobri nabor korekcijskih količnikov, ki jih predložijo države članice, pri čemer upošteva merila o enakovredni okoljski in podnebni učinkovitosti.

2. Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, da bi natančneje opredelila vrste površin z ekološkim pomenom iz odstavka 1 tega člena ter dodala in opredelila druge vrste površin z ekološkim pomenom, ki se lahko upoštevajo pri odstotku iz navedenega odstavka.

2. Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi natančneje opredeli vrste površin z ekološkim pomenom iz odstavka 1 tega člena, vzpostavi okvir korekcijskih koeficientov za izračun hektarjev, ki obsegajo različne vrste površin z ekološkim pomenom iz odstavka 1c tega člena, na ravni celotne EU, doda in opredeli druge vrste površin z ekološkim pomenom, ki se lahko upoštevajo pri ocenjevanju odstotnega deleža iz odstavka 1 tega člena in opredelitvi regionalne ravni iz odstavka 1b tega člena.

Or. en

 

 

Predlog spremembe  66

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 4

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Plačilo na hektar iz odstavka 1 se izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 35, deli s številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26(1), na površinah, za katere so se države članice odločile, da jim bodo odobrile plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4. Plačilo na hektar iz odstavka 1 se izračuna tako, da se znesek, ki izhaja iz uporabe člena 35, deli s številom upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26(1), za katere so se države članice odločile, da jim bodo odobrile plačilo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Or. en

 

Predlog spremembe  67

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Države članice lahko spreminjajo plačilo na hektar po objektivnih in nediskriminativnih merilih.

Or. en

 

Predlog spremembe  68

Predlog uredbe

Člen 34 – odstavek 4 – pododstavek 1 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Pri uporabi prvega pododstavka smejo države članice določiti najmanjše število hektarjev na kmetijo, ki se upoštevajo pri plačilu.

Or. en

 

Predlog spremembe  69

Predlog uredbe

Člen 35 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija vsako leto glede na odstotek nacionalne zgornje meje, ki ga države članice porabijo v skladu z odstavkom 1, z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo za navedeno plačilo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

2. Komisija je pooblaščena, da sprejeme delegirane akte v skladu s členom 55, s katerimi vsako leto glede na odstotni delež nacionalne zgornje meje, ki ga države članice porabijo v skladu z odstavkom 1, določi ustrezno zgornjo mejo za navedeno plačilo.

Or. en

 

Predlog spremembe  70

Predlog uredbe

Člen 36

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 36

Člen 36

Splošna pravila

Splošna pravila

1. Države članice odobrijo letno plačilo mladim kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1.

1. Države članice v skladu s pogoji iz tega poglavja odobrijo letno plačilo mladim kmetom, ki so upravičeni do plačila na podlagi sheme osnovnega plačila iz poglavja 1.

2. V tem poglavju „mladi kmetje“ pomenijo:

2. V tem poglavju „mladi kmetje“ pomenijo:

(a) fizične osebe, ki prvič ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo kot vodje gospodarstva ali so ga že ustanovile v petih letih pred prvo predložitvijo vloge za sodelovanje v shemi enotnega plačila iz člena 73(1) Uredbe (EU) št. […] in

(a) fizične osebe, ki prvič ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo kot vodje gospodarstva ali so ga že ustanovile v petih letih pred prvo predložitvijo vloge za sodelovanje v shemi enotnega plačila iz člena 73(1) Uredbe (EU) št. […] in

(b) ki so mlajše od 40 let ob predložitvi vloge iz točke (a).

(b) ki so ob predložitvi vloge iz točke (a) mlajše od 40 let.

 

(ba) Države članice lahko določijo dodatna objektivna in nediskriminativna merila, ki jih morajo mladi kmetje izpolnjevati, zlasti kar zadeva ustrezne veščine, izkušnje in/ali zahtevano usposabljanje.

3. Brez poseganja v uporabo finančne discipline, postopnega zniževanja in omejevanja sredstev, linearnega znižanja iz člena 7 ter vseh znižanj in izključitev, uvedenih v skladu s členom 65 Uredbe (EU) št. […] [HZU], se plačilo iz odstavka 1 odobri vsako leto, ko kmet uveljavlja pravice do plačila.

3. Brez poseganja v uporabo finančne discipline, postopnega zniževanja in omejevanja sredstev, linearnega znižanja iz člena 7 ter vseh znižanj in izključitev, uvedenih v skladu s členom 65 Uredbe (EU) št. […] [HZU], se plačilo iz odstavka 1 odobri vsako leto, ko kmet uveljavlja pravice do plačila.

4. Plačilo iz odstavka 1 se odobri posameznemu kmetu za največ pet let. To obdobje se zmanjša za število let, ki so pretekla med ustanovitvijo in prvo predložitvijo vloge iz točke (a) odstavka 2.

4. Plačilo iz odstavka 1 se odobri posameznemu kmetu za največ pet let. To obdobje se zmanjša za število let, ki so pretekla med ustanovitvijo in prvo predložitvijo vloge iz točke (a) odstavka 2.

5. Države članice vsako leto izračunajo znesek plačila iz odstavka 1 tako, da pomnožijo število, ki ustreza 25 % povprečne vrednosti pravic do plačila, ki jih ima kmet, s številom pravic, ki jih je uveljavil v skladu s členom 26(1).

5. Države članice vsako leto izračunajo znesek plačila iz odstavka 1 tako, da pomnožijo število, ki ustreza 25 % povprečne vrednosti pravic do plačila v zadevni državi članici ali regiji s številom pravic, ki jih je kmet uveljavil v skladu s členom 26(1).

Države članice od uporabi prvega pododstavka upoštevajo naslednje najvišje vrednosti števila uveljavljenih pravic do plačila, ki jih je treba upoštevati:

Države članice od uporabi prvega pododstavka določijo mejo, ki lahko znaša največ 100 hektarjev.

(a) v državah članicah, kjer je povprečna velikost kmetijskih gospodarstev iz Priloge VI manjša ali enaka 25 hektarom, je najvišje število 25;

 

(b) v državah članicah, kjer je povprečna velikost kmetijskih gospodarstev iz Priloge VI višja od 25 hektarjev, najvišje število ni manjše od 25 in večje od povprečne velikosti.

 

6. Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o pogojih, pod katerimi se pravna oseba lahko šteje za upravičeno do plačila iz odstavka 1, zlasti za uporabo starostne meje iz odstavka 2(b) za eno ali več fizičnih oseb, ki sodeluje pri pravni osebi.

6. Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o pogojih, pod katerimi se pravna oseba lahko šteje za upravičeno do plačila iz odstavka 1, zlasti za uporabo starostne meje iz odstavka 2(b) za eno ali več fizičnih oseb, ki sodeluje pri pravni osebi.

Or. en

 

Predlog spremembe  71

Predlog uredbe

Člen 37

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 37

Člen 37

Finančne določbe

Finančne določbe

1. Države članice za financiranje plačila iz člena 36 porabijo odstotek letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, ki ni višji od 2 %. Komisijo do 1. avgusta 2013 uradno obvestijo o odstotku, za katerega ocenjujejo, da je potreben za financiranje plačila.

1. Države članice za financiranje plačila iz člena 36 porabijo 2 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

 

Če je odstotni delež, za katerega države članice ocenjujejo, da je potreben za financiranje plačila iz člena 36, nižji od 2 %, lahko države članice preostanek zadevnih zneskov dodelijo za linearno povečanje vrednosti pravic do plačila iz nacionalne rezerve, pri čemer prednostno obravnavajo mlade kmete in nove kmete v skladu s členom 23(4).

 

Države članice lahko odločijo, da z odstopanjem od prvega pododstavka zvišajo odstotni delež iz tega pododstavka, da bi dale prednost določenim upravičencem na nacionalni ravni, ki so izbrani na podlagi objektivnih in nediskriminativnih meril. O tej odločitvi obvestijo Komisijo pred 1. avgustom 2013.

Države članice lahko do 1. avgusta 2016 svojo oceno odstotka spremenijo z učinkom od 1. januarja 2017. O spremenjenem odstotku uradno obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2016.

Države članice lahko do 1. avgusta 2016 svojo oceno odstotnega deleža, potrebnega za financiranje plačila iz člena 36, spremenijo z učinkom od 1. januarja 2017. O spremenjenem odstotnem deležu uradno obvestijo Komisijo do 1. avgusta 2016.

2. Kadar skupni znesek plačila, ki ga zaprosi država članica, v določenem letu presega zgornjo mejo, določeno v skladu z odstavkom 4, in kadar je ta zgornja meja nižja od 2 % letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II, države članice brez poseganja v najvišjo dovoljeno vrednost 2 %, določeno v odstavku 1, uporabijo linearno znižanje za vsa plačila, ki se odobrijo vsem kmetom v skladu s členom 25.

2. Kadar skupni znesek plačila, ki ga zaprosi država članica, v določenem letu presega zgornjo mejo, določeno v skladu z odstavkom 4, in kadar je ta zgornja meja nižja od 2 % letne nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi II, države članice brez poseganja v najvišjo dovoljeno vrednost 2 %, določeno v odstavku 1, uporabijo linearno znižanje za vsa plačila, ki se odobrijo vsem kmetom v skladu s členom 25.

3. Kadar skupni znesek plačila, ki ga zaprosi država članica, v določenem letu presega zgornjo mejo, določeno v skladu z odstavkom 4, in kadar ta zgornja meja znaša 2 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, države članice uporabijo linearno znižanje za zneske, ki se izplačajo v skladu s členom 36, da bi skupni znesek uskladile z navedeno zgornjo mejo.

3. Kadar skupni znesek plačila, ki ga zaprosi država članica, v določenem letu presega zgornjo mejo, določeno v skladu z odstavkom 4, in kadar ta zgornja meja znaša 2 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, države članice uporabijo linearno znižanje za zneske, ki se izplačajo v skladu s členom 36, da bi skupni znesek uskladile z navedeno zgornjo mejo.

4. Komisija vsako leto na podlagi ocene odstotka, o kateri jo države članice uradno obvestijo v skladu z odstavkom 1, z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo za plačilo iz člena 36. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

4. Komisija vsako leto na podlagi ocene odstotnega deleža, o kateri jo države članice uradno obvestijo v skladu z odstavkom 1, z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo za plačilo iz člena 36. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

Or. en

 

 

Predlog spremembe  72

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vezana podpora se lahko odobri za naslednje sektorje in proizvode: žita, oljnice, beljakovinski pridelki, zrnate stročnice, lan, konoplja, riž, oreški, škrobni krompir, mleko in mlečni proizvodi, semena, ovčje in kozje meso, goveje in telečje meso, oljčno olje, sviloprejke, posušena krma, hmelj, sladkorna pesa, sladkorni trs in cikorija, sadje in zelenjava ter hitro rastoči panjevec.

Vezana podpora se lahko odobri za sektorje in proizvode iz Priloge I Pogodbe, razen za ribiške proizvode.

Or. en

 

 

Predlog spremembe  73

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Odobritve za vezana plačila so prednostno namenjene proizvodnjam, ki so v obdobju 2010–2013 izkoristile vezana plačila v skladu s členi 68, 101 in 111 Uredbe (ES) št.°73/2009.

Or. en

 

Predlog spremembe  74

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 3 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a. Države članice lahko odobrijo vezano podporo kmetom s posebnimi pravicami v letu 2010 v skladu s členoma 60 in 65 Uredbe (ES) št. 73/2009 ne glede na osnovno plačilo iz naslova III poglavja 1 te uredbe.

Or. en

 

Predlog spremembe  75

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 3 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3b. Države članice lahko odobrijo vezano podporo živinorejcem, ki niso lastniki večine zemljišča, na katerem opravljajo svojo dejavnost.

Or. en

 

Predlog spremembe  76

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 3 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3c. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 55, s katerimi določi prehodne ukrepe za te kmete.

Or. en

 

Predlog spremembe  77

Predlog uredbe

Člen 38 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko meja za vezano podporo razširi na okvir, ki presega vzdrževanje obstoječe ravni proizvodnje, če gre za vezano podporo, namenjeno okolju. Zadevna država članica določi mejo glede na določene okoljske cilje ali tveganja. O tako določeni meji obvesti Komisijo v skladu s členom 40, meja pa se odobri v skladu s členom 41.

Or. en

 

Predlog spremembe  78

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Države članice se lahko do 1. avgusta leta pred prvim letom izvajanja prostovoljne vezane podpore odločijo, da za financiranje te podpore porabijo do 5 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

1. Države članice se lahko do 1. avgusta leta pred prvim letom izvajanja prostovoljne vezane podpore odločijo, da za financiranje te podpore porabijo do 15 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

Or. en

 

Predlog spremembe  79

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 1 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a. Odstotni delež nacionalne zgornje meje iz odstavka 1 se lahko poveča za 3 točke za države članice, ki se odločijo, da najmanj 3 % svoje nacionalne zgornje meje iz priloge II porabijo za podporo proizvodnji stročnic v skladu s tem poglavjem.

Or. en

 

Predlog spremembe  80

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice se lahko z odstopanjem od odstavka 1 odločijo, da porabijo do 10 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, če:

črtano

(a) do 31. decembra 2013 uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, kakor je določeno v naslovu V Uredbe (ES) št. 73/2009, ali financirajo ukrepe na podlagi člena 111 navedene uredbe ali zanje velja odstopanje iz člena 69(5) ali v primeru Malte člen 69(1) navedene uredbe in/ali

 

(b) v vsaj enem letu v obdobju 2010–2013 več kot 5 % svojega zneska, ki je na voljo za odobritev neposrednih plačil iz naslovov III, IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009, razen oddelka 6 poglavja 1 naslova IV, dodelijo financiranju ukrepov iz oddelka 2 poglavja 2 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009, podpore iz točk od (i) do (iv) odstavka 1(a) ter odstavka 1(b) in (e) člena 68 navedene uredbe ali ukrepov iz poglavja 1, razen oddelka 6 naslova IV navedene uredbe.

 

Or. en

 

Predlog spremembe  81

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko države članice, ki so v vsaj enem letu v obdobju 2010–2013 več kot 10 % svojega zneska, ki je na voljo za odobritev neposrednih plačil iz naslovov III, IV in V Uredbe (ES) št. 73/2009, razen oddelka 6 poglavja 1 naslova IV, dodelile financiranju ukrepov iz oddelka 2 poglavja 2 naslova III Uredbe (ES) št. 73/2009, podpore iz točk od (i) do (iv) odstavka 1(a) ter odstavka 1(b) in (e) člena 68 navedene uredbe ali ukrepov iz poglavja 1, razen oddelka 6 naslova IV navedene uredbe, po odobritvi s strani Komisije v skladu s členom 41 odločijo, da bodo porabile več kot 10 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II.

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe  82

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 4 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Države članice lahko do 1. avgusta 2016 pregledajo svojo odločitev v skladu z odstavki 1, 2 in 3 ter se z učinkom od leta 2017 odločijo:

4. Države članice lahko do 1. avgusta 2016 pregledajo svojo odločitev v skladu z odstavkoma 1 in 1a ter se z učinkom od leta 2017 odločijo:

Or. en

 

Predlog spremembe  83

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 4 – točka a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) da bodo povečale odstotek, določen v skladu z odstavki 1 in 2, po potrebi v okviru tam določenih omejitev, in, če je to ustrezno, spremenile pogoje za odobritev podpore;

(a) da bodo povečale odstotni delež, določen v skladu z odstavkoma 1 in 1a, po potrebi v okviru tam določenih omejitev, in, če je to ustrezno, spremenile pogoje za odobritev podpore;

Or. en

 

 

Predlog spremembe  84

Predlog uredbe

Člen 39 – odstavek 5

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Komisija vsako leto na podlagi odločitve, ki jo posamezna država članica sprejme v skladu z odstavki od 1 do 4 glede uporabljenega odstotka nacionalne zgornje meje, z izvedbenimi akti določi ustrezno zgornjo mejo te podpore. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

5. Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi vsako leto na podlagi odločitve, ki jo posamezna država članica sprejme v skladu z odstavki 1, 1a in 4 glede uporabljenega odstotka nacionalne zgornje meje, določi ustrezno zgornjo mejo te podpore.

Or. en

 

Predlog spremembe  85

Predlog uredbe

Člen 39 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 39a

 

Dodatna neobvezna nacionalna podpora

 

1. Države članice, ki želijo vzpostaviti prostovoljno vezano podporo za sektor krav dojilj, lahko v skladu s členom 38 odobrijo nacionalni dodatek kmetu kot dopolnilo k znesku vezane podpore, do katerega je upravičen v istem koledarskem letu.

 

2. Države članice kmetom sporočijo pogoje za nacionalni dodatek sočasno in na enak način kot za vezano podporo.

Or. en

 

Predlog spremembe  86

Predlog uredbe

Člen 41 – odstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija z izvedbenimi akti odobri odločitev iz člena 39(3) ali, če je to ustrezno, člena 39(4)(a), kadar je v zadevni regiji ali sektorju razvidna ena od naslednjih potreb:

1. Komisija je v skladu s členom 55 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi odobri odločitev iz člena 39(4)(a), kadar je v zadevni regiji ali sektorju razvidna ena od naslednjih potreb:

Or. en

 

Predlog spremembe  87

Predlog uredbe

Člen 47

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 47

Člen 47

Splošna pravila

Splošna pravila

1. Kmetje, ki imajo pravice do plačila, dodeljene v letu 2014 v skladu s členom 21, in izpolnjujejo minimalne zahteve iz člena 10(1), se lahko odločijo za sodelovanje v poenostavljeni shemi pod pogoji iz tega naslova (v nadaljnjem besedilu: shema za male kmete).

1. Države članice lahko v skladu s pogoji iz tega naslova vzpostavijo poenostavljeno shemo za male kmete. Če država članica uporablja tovrstno shemo, kmetje, ki imajo pravice do plačila, dodeljene v letu 2014 v skladu s členom 21, in izpolnjujejo minimalne zahteve iz člena 10(1), sodelujejo v poenostavljeni shemi pod pogoji iz tega naslova (v nadaljnjem besedilu: shema za male kmete).

 

Kmetje, ki so v skladu z naslovoma III in IV upravičeni do plačil, nižjih od 1500 EUR, so samodejno vključeni v shemo za male kmete.

2. Plačila na podlagi sheme za male kmete nadomestijo plačila, ki se odobrijo v skladu z naslovi III in IV.

2. Plačila na podlagi sheme za male kmete nadomestijo plačila, ki se odobrijo v skladu z naslovi III in IV.

3. Kmetje, ki sodelujejo v shemi za male kmete, so izvzeti od kmetijskih praks iz poglavja 2 naslova III.

3. Kmetje, ki sodelujejo v shemi za male kmete, so izvzeti od kmetijskih praks iz poglavja 2 naslova III.

4. Države članice zagotovijo, da se plačilo ne izplača kmetom, za katere se ugotovi, da so po datumu objave predloga Komisije za to uredbo svoje kmetijsko gospodarstvo razdelili izključno z namenom, da bi imeli koristi v okviru sheme za male kmete. To velja tudi za kmete, katerih gospodarstva so posledica takšne delitve.

4. Države članice zagotovijo, da se plačilo ne izplača kmetom, za katere se ugotovi, da so po datumu objave predloga Komisije za to uredbo svoje kmetijsko gospodarstvo razdelili izključno z namenom, da bi imeli koristi v okviru sheme za male kmete. To velja tudi za kmete, katerih gospodarstva so posledica takšne delitve.

Or. en

 

Predlog spremembe  88

Predlog uredbe

Člen 48

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 48

Člen 48

Sodelovanje

Sodelovanje

Kmetje, ki želijo sodelovati v shemi za male kmete, predložijo vlogo do 15. oktobra 2014.

Nacionalni organi do 15. oktobra 2014 Komisiji posredujejo seznam kmetov iz člena 47(1).

Kmetje, ki se do 15. oktobra 2014 ne prijavijo za sodelovanje v shemi za male kmete ali se odločijo, da po tem datumu v njej ne bodo več sodelovali, ali so bili izbrani za podporo na podlagi člena 20(1)(c) Uredbe (EU) št. […] [URP], niso več upravičeni do sodelovanja v shemi.

Kmetje iz člena 47(1), ki se odločijo, da po tem datumu ne bodo več sodelovali v shemi za male kmete, ali so bili izbrani za podporo na podlagi člena 20(1)(c) Uredbe (EU) št. […] [URP], niso več upravičeni do sodelovanja v shemi.

Or. en

 

Predlog spremembe  89

Predlog uredbe

Člen 49

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 49

Člen 49

Znesek plačila

Znesek plačila

1. Države članice v skladu z odstavki 2 in 3 določijo znesek letnega plačila za shemo za male kmete na eni od naslednjih ravni:

1. Države članice v skladu z odstavkoma 2 in 3 določijo znesek letnega plačila za shemo za male kmete na eni od naslednjih ravni:

(a) znesek ne presega 15 % nacionalnega povprečnega plačila na upravičenca ali

(a) znesek ne presega 25 % nacionalnega povprečnega plačila na upravičenca ali

(b) znesek ustreza nacionalnemu povprečnemu plačilu na hektar, pomnoženemu s številom največ treh hektarjev.

(b) znesek ustreza nacionalnemu povprečnemu plačilu na hektar, pomnoženemu s številom največ petih hektarjev.

 

Z odstopanjem od pododstavka 1 se države članice lahko odločijo, da bo letno plačilo enako znesku, ki bi pripadal kmetu v skladu s členi 18, 29, 34, 36 in 38 v letu začetka sodelovanja v shemi, vendar ne višje od 1500 EUR.

Države članice določijo nacionalno povprečje iz točke (a) prvega pododstavka na podlagi nacionalne zgornje meje iz Priloge II za koledarsko leto 2019 in števila kmetov, ki so pridobili pravice do plačila v skladu s členom 21(1).

Države članice določijo nacionalno povprečje iz točke (a) prvega pododstavka na podlagi nacionalne zgornje meje iz Priloge II za koledarsko leto 2019 in števila kmetov, ki so pridobili pravice do plačila v skladu s členom 21(1).

Države članice določijo nacionalno povprečje iz točke (b) prvega pododstavka na podlagi nacionalne zgornje meje iz Priloge II za koledarsko leto 2019 in števila upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26 v letu 2014.

Države članice določijo nacionalno povprečje iz točke (b) prvega pododstavka na podlagi nacionalne zgornje meje iz Priloge II za koledarsko leto 2019 in števila upravičenih hektarjev, prijavljenih v skladu s členom 26 v letu 2014.

2. Znesek iz odstavka 1 ni nižji od 500 EUR in višji od 1 000 EUR. Kadar je znesek zaradi uporabe odstavka 1 nižji od 500 EUR ali višji od 1 000 EUR, se brez poseganja v člen 51(1) zaokroži navzgor ali navzdol na najvišji oziroma najnižji znesek.

2. Znesek iz odstavka 1 ni nižji od 500 EUR in višji od 1500 EUR. Kadar je znesek zaradi uporabe odstavka 1 nižji od 500 EUR ali višji od 1500 EUR, se brez poseganja v člen 51(1) zaokroži navzgor ali navzdol na najvišji oziroma najnižji znesek.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko znesek iz odstavka 1 na Cipru, Hrvaškem in Malti znaša manj kot 500 EUR, vendar ne manj kot 200 EUR.

3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko znesek iz odstavka 1 na Cipru, Hrvaškem in Malti znaša manj kot 500 EUR, vendar ne manj kot 200 EUR.

Or. en

 

Predlog spremembe  90

Predlog uredbe

Člen 51

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 51

Člen 51

Finančne določbe

Finančne določbe

1. Države članice za financiranje plačila iz tega naslova odštejejo zneske, ki ustrezajo zneskom, do katerih bi bili mali kmetje upravičeni v obliki osnovnega plačila iz poglavja 1 naslova III, plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz poglavja 2 naslova III in po potrebi plačila za površine z naravnimi omejitvami iz poglavja 3 naslova III, plačila za mlade kmete iz poglavja 4 naslova III in vezane podpore iz naslova IV, od skupnih zneskov, ki so na voljo za ustrezna plačila.

1. Države članice za financiranje plačila iz tega naslova odštejejo zneske, ki ustrezajo zneskom, do katerih bi bili mali kmetje upravičeni v obliki osnovnega plačila iz poglavja 1 naslova III, plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, iz poglavja 2 naslova III in po potrebi plačila za površine z naravnimi omejitvami iz poglavja 3 naslova III, plačila za mlade kmete iz poglavja 4 naslova III in vezane podpore iz naslova IV, od skupnih zneskov, ki so na voljo za ustrezna plačila.

Razlika med vsoto vseh plačil, ki se izplačajo na podlagi sheme za male kmete, in skupnim zneskom, ki se financira v skladu s prvim pododstavkom, se financira z uporabo linearnega znižanja vseh plačil, ki se odobrijo v skladu s členom 25.

Razlika med vsoto vseh plačil, ki se izplačajo na podlagi sheme za male kmete, in skupnim zneskom, ki se financira v skladu s prvim pododstavkom, se financira z uporabo linearnega znižanja vseh plačil, ki se odobrijo v skladu s členom 25.

 

Države članice, ki uporabijo možnost iz člena 20(1), lahko na regionalni ravni uporabijo drugačne stopnje za znižanje.

Elementi, na podlagi katerih so določeni zneski iz prvega pododstavka, ostanejo enaki cel čas sodelovanja kmeta v shemi.

Elementi, na podlagi katerih so določeni zneski iz prvega pododstavka, ostanejo enaki cel čas sodelovanja kmeta v shemi.

2. Če skupni znesek plačil, ki se izplačajo na podlagi sheme za male kmete, presega 10 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, države članice uporabijo linearno znižanje zneskov, ki se izplačajo v skladu s tem naslovom, da bi spoštovale navedeni odstotek.

2. Če skupni znesek plačil, ki se izplačajo na podlagi sheme za male kmete, presega 15 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II, države članice uporabijo linearno znižanje zneskov, ki se izplačajo v skladu s tem naslovom, da bi spoštovale navedeni odstotni delež.

Or. en

 

Predlog spremembe  91

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 2 – točka d a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da) ureditve za upravljanje informacij, ki se uradno sporočajo, ter pravila o vsebini, obliki, času, pogostosti in rokih za uradna obvestila;

Or. en

 

Predlog spremembe  92

Predlog uredbe

Člen 53 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) ureditve za upravljanje informacij, ki se uradno sporočajo, ter pravila o vsebini, obliki, času, pogostosti in rokih za uradna obvestila;

črtano

Or. en

 

Predlog spremembe  93

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Komisija z izvedbenimi akti sprejme ukrepe, ki so v izrednih razmerah potrebni in upravičeni za reševanje specifičnih problemov. Ti ukrepi lahko odstopajo od določb te uredbe, vendar samo toliko in tako dolgo, kot je nujno potrebno. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).

1. Na Komisijo se v skladu s členom 55 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki so v izrednih razmerah potrebni in upravičeni za reševanje specifičnih problemov. Ti delegirani akti lahko odstopajo od nekaterih delov te uredbe, vendar samo v tolikšni meri in tako dolgo, kolikor je nujno potrebno.

Or. en

 

Predlog spremembe  94

Predlog uredbe

Člen 54 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Komisija na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov ukrepov iz odstavka 1 sprejme izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, v skladu s postopkom iz člena 56(3).

2. Kadar v primeru ukrepov iz odstavka 1 tako zahtevajo izredno nujni razlogi, se za delegirane akte, ki se sprejmejo v skladu s tem členom, uporabi postopek iz člena 55a.

Or. en

 

Predlog spremembe  95

Predlog uredbe

Člen 55 – odstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pooblastilo iz te uredbe se Komisiji podeli za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

2. Pooblastilo iz te uredbe se na Komisijo prenese za obdobje petih let od začetka veljavnosti te uredbe. Najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja predloži Komisija poročilo o prenesenem pooblastilu. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet najpozneje tri mesece pred iztekom tega obdobja nasprotuje takšnemu podaljšanju.

Or. en

 

Predlog spremembe  96

Predlog uredbe

Člen 55 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 55 a

 

Postopek v nujnih primerih

 

1. Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati takoj in se uporabljajo, dokler se ne izrazi nasprotovanje v skladu z odstavkom 2. Komisija v uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o sprejetju delegiranega akta utemelji uporabo postopka v nujnih primerih.

 

2. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 55(5). V takem primeru Komisija razveljavi akt takoj po uradnem obvestilu Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju.

Or. en

 

Predlog spremembe  97

Predlog uredbe

Člen 58 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 58 a

 

Poročanje

 

Komisija do 1. marca 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju te uredbe, po potrebi skupaj z ustreznimi zakonodajnimi predlogi.

Or. en

 

Predlog spremembe  98

Predlog uredbe

Priloga II

 

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

 

 

 

 

 

 

 

(v tisočih EUR)

Koledarsko leto

2014

2015

2016

2017

2018

2019 in poznejša leta

Belgija

553 521

544 065

534 632

525 205

525 205

525 205

Bolgarija

655 661

737 164

810 525

812 106

812 106

812 106

Češka

892 698

891 875

891 059

890 229

890 229

890 229

Danska

942 931

931 719

920 534

909 353

909 353

909 353

Nemčija

5 275 876

5 236 176

5 196 585

5 156 970

5 156 970

5 156 970

Estonija

108 781

117 453

126 110

134 749

134 749

134 749

Irska

1 240 652

1 239 027

1 237 413

1 235 779

1 235 779

1 235 779

Grčija

2 099 920

2 071 481

2 043 111

2 014 751

2 014 751

2 014 751

Španija

4 934 910

4 950 726

4 966 546

4 988 380

4 988 380

4 988 380

Francija

7 732 611

7 694 854

7 657 219

7 619 511

7 619 511

7 619 511

Hrvaška “

111 900

130 550

149 200

186 500

223 800

261 100

Italija

4 023 865

3 963 007

3 902 289

3 841 609

3 841 609

3 841 609

Ciper

52 273

51 611

50 950

50 290

50 290

50 290

Latvija

163 261

181 594

199 895

218 159

218 159

218 159

Litva

396 499

417 127

437 720

458 267

458 267

458 267

Luksemburg

34 313

34 250

34 187

34 123

34 123

34 123

Madžarska

1 298 104

1 296 907

1 295 721

1 294 513

1 294 513

1 294 513

Malta

5 316

5 183

5 050

4 917

4 917

4 917

Nizozemska

806 975

792 131

777 320

762 521

762 521

762 521

Avstrija

707 503

706 850

706 204

705 546

705 546

705 546

Poljska

3 038 969

3 066 519

3 094 039

3 121 451

3 121 451

3 121 451

Portugalska

573 046

585 655

598 245

610 800

610 800

610 800

Romunija

1 472 005

1 692 450

1 895 075

1 939 357

1 939 357

1 939 357

Slovenija

141 585

140 420

139 258

138 096

138 096

138 096

Slovaška

386 744

391 862

396 973

402 067

402 067

402 067

Finska

533 932

534 315

534 700

535 075

535 075

535 075

Švedska

710 853

711 798

712 747

713 681

713 681

713 681

Združeno kraljestvo

3 624 384

3 637 210

3 650 038

3 662 774

3 662 774

3 662 774

 

 

Predlog spremembe

 

 

2014

2015

2016

2017

2018

2019 in poznejša leta

Belgija

554.701

548.646

542.261

535.640

535.640

535.640

Bolgarija

657.571

735.055

805.495

814.887

814.887

814.887

Češka

891.307

892.742

893.686

894.054

894.054

894.054

Danska

940.086

929.824

919.002

907.781

907.781

907.781

Nemčija

5.237.224

5.180.053

5.119.764

5.057.253

5.057.253

5.057.253

Estonija

113.168

125.179

137.189

149.199

149.199

149.199

Irska

1.236.214

1.235.165

1.233.425

1.230.939

1.230.939

1.230.939

Grčija

2.098.834

2.075.923

2.051.762

2.026.710

2.026.710

2.026.710

Španija

4.939.152

4.957.834

4.973.833

4.986.451

4.986.451

4.986.451

Francija

7.655.794

7.572.222

7.484.090

7.392.712

7.392.712

7.392.712

Hrvaška “

111 900

130 550

149 200

186 500

223 800

261 100

Italija

4.024.567

3.980.634

3.934.305

3.886.268

3.886.268

3.886.268

Ciper

52.155

51.585

50.985

50.362

50.362

50.362

Latvija

176.500

206.565

236.630

266.695

266.695

266.695

Litva

402.952

426.070

449.189

472.307

472.307

472.307

Luksemburg

33.943

33.652

33.341

33.015

33.015

33.015

Madžarska

1.295.776

1.297.535

1.298.579

1.298.791

1.298.791

1.298.791

Malta

5.365

5.306

5.244

5.180

5.180

5.180

Nizozemska

809.722

800.883

791.561

781.897

781.897

781.897

Avstrija

706.071

706.852

707.242

707.183

707.183

707.183

Poljska

3.079.652

3.115.887

3.152.121

3.188.356

3.188.356

3.188.356

Portugalska

582.466

598.550

614.635

630.719

630.719

630.719

Romunija

1.485.801

1.707.131

1.928.460

2.002.237

2.002.237

2.002.237

Slovenija

140.646

139.110

137.491

135.812

135.812

135.812

Slovaška

391.608

397.576

403.543

409.511

409.511

409.511

Finska

533.451

535.518

537.295

538.706

538.706

538.706

Švedska

709.922

712.820

715.333

717.357

717.357

717.357

Združeno kraljestvo

3.652.541

3.655.113

3.657.684

3.660.255

3.660.255

3.660.255

Or. en

 

 

 

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov