Predlog resolucije - B7-0092/2013Predlog resolucije
B7-0092/2013
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o trajnosti v svetovni vrednostni verigi bombaža

6.3.2013 - (2012/2841(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 110(2) Poslovnika

Vital Moreira, Cristiana Muscardini, George Sabin Cutaş v imenu Odbora za mednarodno trgovino


Postopek : 2012/2841(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0092/2013
Predložena besedila :
B7-0092/2013
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B7‑0092/2013

Resolucija Evropskega parlamenta o trajnosti v svetovni vrednostni verigi bombaža

(2012/2841(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 3, 6 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

–   ob upoštevanju členov 206 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju Protokola 4 o bombažu, ki je priloga Akta o pogojih pristopa Helenske republike, in prilagoditev Pogodb,

–   ob upoštevanju temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, tudi konvencije št. 138 z dne 26. junija 1973 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja, konvencije št. 182 z dne 17. junija 1973 o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo, konvencije št. 184 z dne 21. junija 2001 o varnosti in zdravju v kmetijstvu, konvencije št. 87 z dne 9. julija 1948 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, konvencije št. 98 z dne 8. junija 1949 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, konvencije št. 141 z dne 23. junija 1975 o organizacijah podeželskih delavcev in konvencije št. 155 z dne 22. junija 1981 o varnosti pri delu in zdravju, ter konvencije Združenih narodov z dne 20. novembra 1989 o otrokovih pravicah,

–   ob upoštevanju mednarodnega programa za odpravo dela otrok in programa za razumevanje dela otrok,

–   ob upoštevanju dejstva, da je EU članica v mednarodnih organih za osnovne proizvode,

–   ob upoštevanju izida 71. plenarnega zasedanja Mednarodnega svetovalnega odbora za bombaž, ki je potekalo od 7. do 11. oktobra 2012,

–   ob upoštevanju resolucije o bombažu s 95. zasedanja sveta ministrov držav AKP, ki je potekalo od 10. do 15. junija 2012 v Port Vili (Vanuatu),

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih[1] in o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih[2],

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov[3],

–   ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o trgovanju z osnovnimi proizvodi, dostopu do surovin, nihanju cen na trgih kmetijskih proizvodov, trgih izvedenih finančnih instrumentov, trajnostnem razvoju, vodnih virih, delu otrok in izkoriščanju otrok v državah v razvoju,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2011[4] o umaknitvi soglasja k protokolu o tekstilnih izdelkih v sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Uzbekistanom zaradi pomislekov v zvezi z uporabo prisilnega otroškega dela na bombažnih poljih,

–   ob upoštevanju globalnega dogovora Združenih narodov, evropske strategije o surovinah, strategije EU za družbeno odgovornost gospodarskih družb, strategije EU za trajnostni razvoj, usklajenosti politik za razvoj in Strateškega okvira EU za človekove pravice demokracijo ter akcijskega načrta za njegovo izvajanje,

–   ob upoštevanju izjave Komisije z dne ... marca 2013 o trajnosti v vrednostni verigi bombaža,

–   ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A. ker je bombaž ena od najpomembnejših kultur glede na rabo tal, ustvarja veliko delovnih mest in je osnovni kmetijski neživilski proizvod bistvenega pomena za podeželske skupnosti, trgovce, tekstilno industrijo in potrošnike po vsem svetu;

B.  ker je bombaž najbolj uporabljeno naravno vlakno, ki ga gojijo v več kot 100 državah, v njegovo trgovanje pa je vključenih okoli 150 držav,

C. ker se ocenjuje, da je v proizvodnjo bombaža vključenih 100 milijonov podeželskih gospodinjstev, in ker je sektor bombaža pomemben vir zaposlovanja in dohodka za več kot 250 milijonov ljudi, ki delajo v proizvodnji, pri obdelavi, skladiščenju in prevozu v tej vrednostni verigi kmetijstva;

D. ker proizvodnjo bombaža obvladujejo Kitajska, Indija in Združene države Amerike, pri čemer so največje izvoznice Združene države Amerike, Indija, Avstralija in Brazilija, medtem ko so Kitajska, Bangladeš in Turčija največje uvoznice; ker je Uzbekistan peta največja svetovna država izvoznica in šesta največja svetovna proizvajalka bombaža;

E.  ker Bangladeš veliko večino uvoženega bombaža uporabi v tekstilni industriji za izvoz tekstila in proizvodnjo oblačil, kar je 80 % celotnega izvoza; ker večino proizvedenih tekstilnih izdelkov in oblačil izvaža v razvite države, zlasti v države članice EU, Kanado in Združene države Amerike;

F.  ker v EU bombaž goji približno 100 000 proizvajalcev na območju 370 000 hektarjev, predvsem v Grčiji in Španiji, ki vsako leto proizvedejo 340 000 ton prečiščenega bombaža, kar je 1 % svetovne proizvodnje prečiščenega bombaža;

G. ker je EU leta 2009 postala neto izvoznica bombaža in ima 2,8-odstotni delež izvoznega trga, največ pa izvozi v Turčijo, Egipt in na Kitajsko;

H. ker je leta 2011 vrednost izvoza tekstilne in oblačilne industrije EU skupaj znašala 39 milijard EUR, pri čemer je ta industrija je zaposlovala več kot 1,8 milijona delavcev v 146 000 podjetjih v vsej EU[5];

I.   ker je okoljski odtis bombaža pomnožen zaradi pretirane uporabe pesticidov (7 % svetovne uporabe pesticidov), insekticidov (15 % svetovne uporabe insekticidov) in vode, posledica česar je degradacija in onesnaženje tal ter izguba biotske raznovrstnosti;

J.   ker večina svetovnega pridelka bombaža zraste na namakanih zemljiščih, ki precej obremenjujejo sladkovodne vire; ker bombaž ustvarja več izpustov insekticidov na svetovni ravni kot kateri koli drug pridelek;

K. ker EU zagotavlja največ razvojne pomoči, povezane z bombažem, prek svojega partnerstva z Afriko v sektorju bombaža in drugih programov[6], in ker je bila leta 2009 največji uvoznik tekstila in oblačil iz najmanj razvitih držav na svetu;

L.  ker bo reforma splošnega sistema preferencialov v Uniji[7] okrepila spodbude v okviru sheme GSP+ za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in pravic delavcev, okoljskih standardov in standardov dobrega upravljanja;

M. ker je dejansko razširjenost dela otrok v vrednostni verigi bombaža težko oceniti zaradi nepopolnih in razdrobljenih informacij;

N. ker Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da na svetu dela več kot 215 milijonov otrok in da jih 60 % dela v kmetijskem sektorju[8];

O. ker v tej resoluciji velja opredelitev dela otrok iz konvencij Mednarodne organizacije dela št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja in št. 182 o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo;

P.  ker se v veliki večini držav, ki so glavne proizvajalke bombaža, pojavljajo različne oblike dela otrok in prisilnega dela pri pridelavi, obiranju bombažnih vlaken in semen ter odzrnjevanju bombaža[9];

Q. ker se dela otrok in prisilnega dela v sektorju bombaža in tekstila ne more obravnavati ločeno od glavnih vzrokov zanj: revščina na podeželju in pomanjkanje alternativnih virov dohodka, nezadostno varstvo otrokovih pravic, nezmožnost zagotavljanja obveznega izobraževanja za vse otroke, toge strukture in prevladujoči odnosi na ravni skupnosti;

R.  ker so v proizvodnji bombaža ter proizvodnji tekstila in oblačil delovne razmere, tudi zdravstveni in varnostni standardi ter višina plač, še vedno zelo pereče vprašanje, zlasti v najmanj razvitih državah in državah v razvoju; ker je leta 2006 samo v Bangladešu umrlo 470 ljudi v požarih, ki so izbruhnili v tekstilnih tovarnah;

S.  ker Mednarodni svetovalni odbor za bombaž združuje 41 držav, ki proizvajajo in porabljajo bombaž ali z njim trgujejo, njegov cilj pa je povečati preglednost na trgu bombaža z osveščanjem, spodbujanjem mednarodnega sodelovanja, zbiranjem statističnih podatkov in nudenjem tehničnih informacij ter napovedi za bombažne in tekstilne trge;

T.  ker je Mednarodni svetovalni odbor za bombaž eden od maloštevilnih mednarodnih organov za osnovne proizvode, v katerih Unija še ni članica, in ker je trenutno sedem držav članic Unije tudi članic Mednarodnega svetovalnega odbora za bombaž;

U. ker je bombaž bistvenega pomena za trgovinske, razvojne in kmetijske cilje Unije;

V. ker bi se s pristopom Unije k Mednarodnemu svetovalnemu odboru za bombaž okrepilo sodelovanje v bombažni industriji ter povečala usklajenost ukrepov in vpliv Unije pri opredelitvi „agende za bombaž“;

W. ker bi imela Unija s članstvom v Mednarodnem svetovalnem odboru za bombaž boljši dostop do informacij in analitičnih mnenj in bi članstvo olajšalo povezave in partnerstva med tekstilnim sektorjem, proizvajalci bombaža in javnimi organi;

X. ker bo Parlament zaprošen za soglasje k pristopu Unije k Mednarodnemu svetovalnemu odboru za bombaž;

1.  poziva k nadaljnjemu boju proti ukrepom, ki izkrivljajo trgovino, in izboljšanju preglednosti na trgih z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago;

2.  poziva vse zainteresirane strani v bombažni industriji, naj nemudoma začnejo sodelovati v okviru Mednarodnega svetovalnega odbora za bombaž, da bi bistveno zmanjšali degradacijo okolja, tudi vodni odtis ter uporabo pesticidov in insekticidov; poudarja, da ti netrajnostni načini proizvodnje ogrožajo pogoje za prihodnost proizvodnje bombaža; meni, da je pristop EU k Mednarodnemu svetovalnemu odboru za bombaž bistven za oblikovanje ustreznega skupnega delovnega programa tega odbora;

3.  poudarja pomen boja proti kršitvam človekovih pravic in delovnega prava ter onesnaževanja okolja v vrednostni verigi bombaža, tudi v tekstilnem in oblačilnem sektorju; predlaga Mednarodnemu svetovalnemu odboru za bombaž, naj izoblikuje ukrepe, ki bodo nevladnim organizacijam omogočili neodvisno spremljanje kršitev človekovih pravic v vrednostni verigi bombaža, in poziva Unijo, naj si prizadeva za to, ko bo članica tega odbora;

4.  poudarja, da je treba ustvariti ustrezne pogoje, v katerih bodo mali proizvajalci iz držav v razvoju lahko dostopali do glavnih vrednostnih verig v tekstilni in oblačilni industriji Unije, se pomaknili navzgor po vrednostni verigi bombaž–tekstil–oblačila in izkoristili možnosti ekološko pridelanega bombaža in pravične trgovine z bombažem; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko zakonodaja na področju javnih naročil v EU spodbudila nakup bombaža v okviru pravične trgovine;

5.  poziva Komisijo, naj pri pogajanjih o sporazumih o gospodarskem partnerstvu in nacionalnih razvojnih načrtih v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje bolj zavzeto podpre nacionalne in regionalne strategije za bombaž v najmanj razvitih državah, ki proizvajajo bombaž;

6.  ostro obsoja delo otrok in prisilno delo na bombažnih poljih;

7.  meni, da lahko k bolj trajnostni vrednostni verigi bombaža vodi samo celovit in usklajen okvir, ki bi obravnaval temeljne vzroke dela otrok in prisilnega dela in bi se izvajal dolgoročno; vendar poziva EU, naj jemlje resno vse obtožbe o suženjstvu ali prisilnemu delu v bombažni dobavni verigi in naj se odzove z ustreznimi sankcijami;

8.  poudarja, da je trajnost sektorja bombaža odvisna od njegovih proizvajalcev, trgovcev, dobaviteljev kmetijskih obratnih sredstev, proizvajalcev tekstila, trgovcev na drobno, trgovskih znamk, vlad, civilne družbe in potrošnikov; opominja, da sistemi pravične trgovine zagotavljajo tesnejše sodelovanje potrošnikov in proizvajalcev, tudi v sektorju bombaža, Komisija pa bi morala oceniti njihovo znanje in najboljšo prakso;

9.  poziva vse države, ki proizvajajo bombaž, naj ustvarijo okolje, v katerem bodo lahko vlade, industrije, neodvisne nevladne organizacije in sindikati ustrezno nadzorovali delovne pogoje v bombažnem sektorju ter poročali o njih in podpirali prizadevanja organizacij kmetov ter sindikatov za povečanje njihovega dohodka in izboljšanje delovnih pogojev na bombažnih poljih; poudarja, da morajo delavci v bombažni industriji za svoje delo prejemati dostojne prihodke in biti udeleženi pri delitvi dobička držav proizvajalk bombaža;

10. pozdravlja pobude za boljši bombaž (Better Cotton Initiative), bombaž proizveden v Afriki (Cotton Made in Africa), svetovni standard za ekološki tekstil (Global Organic Textile Standard) in druge pobude, ki vključujejo več interesnih skupin ter si prizadevajo za večjo trajnost vrednostne verige bombaža in tekstila;

11. poziva države, ki še niso ratificirale Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, konvencij Mednarodne organizacije dela št. 138 in 182 ali konvencij št. 87, 98, 141 in155, naj jih hitro ratificirajo in začnejo izvajati; meni, da bi morale vlade sprejeti vse ustrezne ukrepe za ozaveščanje o veljavnih nacionalnih in mednarodnih pravilih o delu otrok in osnovnih konvencijah v celotni proizvodni verigi bombaža;

12. opominja, da je dodelitev preferencialov prek splošnega sistema preferencialov glavni instrument trgovinske politike, s katerim Unija spodbuja temeljne človekove pravice, pravice delavcev in trajnostni razvoj, in da jih je mogoče začasno odvzeti v primeru resnih in sistematičnih kršitev temeljnih človekovih pravic in pravic delavcev iz temeljnih konvencij Združenih narodov in Mednarodne organizacije dela; poudarja, da morajo evropska podjetja spoštovati te standarde v svojih dobavnih verigah;

13. poudarja pomen posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+);

14. poziva Komisijo, naj preuči razmere in po potrebi Parlamentu predstavi zakonodajni predlog o učinkovitem mehanizmu za sledenje blagu, ki se proizvaja z delom otrok ali prisilnim delom;

15. poziva Svet, naj sprejme odločitev o pogojih za članstvo v Mednarodnem svetovalnem odboru za bombaž, ki bo Uniji dodelila izključno pristojnost za članstvo v tem odboru;

16. poziva udeležence v vrednostni verigi bombaža, naj se izognejo enostranskim ukrepom, kot je prepoved izvoza, si prizadevajo za večjo preglednost in usklajenost, da bi zmanjšali nestanovitnost cen in možnosti špekulacij, ter za zagotovitev sledljivosti trgovine z bombažnimi vlakni na odprtem trgu;

17. meni, da je treba ohraniti proizvodnjo bombaža v Uniji in okrepiti prehodne ukrepe prestrukturiranja za najbolj prizadete regije;

18. poziva Mednarodni svetovalni odbor za bombaž, naj prek svoje skupine strokovnjakov za socialno, okoljsko in gospodarsko učinkovitost bombaža redno ocenjuje socialni in okoljski učinek proizvodnje bombaža in ugotovitve objavi;

19. Mednarodni svetovalni odbor za bombaž tudi poziva, naj preuči možnost za vzpostavitev učinkovite sheme označevanja proizvodov na svetovni ravni, ki bi zagotavljala, da na nobeni stopnji dobavne verige in proizvodnega procesa ni bilo uporabljeno delo otrok ali prisilno delo;

20. poziva Ljudsko republiko Kitajsko, ki je največji trg bombaža z največjimi zalogami bombaža, naj premisli o pristopu k Mednarodnemu svetovalnemu odboru za bombaž in v sektorju bombaža prevzame konstruktivno vlogo; poziva jo tudi, naj odločno preprečuje uporabo dela otrok in prisilnega dela v bombažni in tekstilni industriji;

21. poziva Komisijo, naj:

i.   mu redno poroča o svojem delu in dejavnostih v mednarodnih organih za osnovne proizvode, tudi v Mednarodnem svetovalnem odboru za bombaž;

ii.   v celoti izkoristi možnosti članstva v omenjenem odboru, da bi si prizadevala za večjo preglednost trga z bombažnimi oblačili in trajnost;

iii.  se hitro odzove na morebitne omejitve izvoza bombaža ali na druge ukrepe, ki bi vodili k pretirani nestanovitnosti cen;

iv.  še naprej zagotavlja, da bo upoštevano mnenje evropskih pridelovalcev, odzrnjevalcev, trgovcev in raziskovalcev v sektorju bombaža;

v.  izboljša usklajevanje, zbiranje statističnih podatkov, napovedi, izmenjavo informacij in nadzor v okviru svetovnih dobavnih in vrednostnih verig bombaža;

22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Mednarodnemu svetovalnemu odboru za bombaž, Mednarodni organizaciji dela, Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Mednarodnemu skladu za razvoj kmetijstva, Skladu Združenih narodov za otroke, Svetovni banki, Svetovni trgovinski organizaciji in vladi Ljudske republike Kitajske.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov