Postopek : 2013/2542(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0099/2013

Predložena besedila :

B7-0099/2013

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/03/2013 - 8.8
CRE 14/03/2013 - 8.8

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0095

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 171kWORD 107k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0095/2013
6.3.2013
PE507.369v01-00
 
B7-0099/2013

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 110(2) Poslovnika


o razmerah v Egiptu (2013/2542(RSP))


Marietje Schaake, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Alexander grof Lambsdorfski, Ivo Vajgl, Jelko Kacin, Hans van Baalen, Alexandra Thein, Graham Watson, Marielle de Sarnez, Edward McMillan-Scott v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta  o razmerah v Egiptu (2013/2542(RSP))  
B7‑0099/2013

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, zlasti resolucije z dne 16. februarja 2012 o nedavnih dogodkih(1),

–   ob upoštevanju svojih plenarnih razprav o Egiptu in Bližnjem vzhodu z dne 12. junija 2012, 4. julija 2012 in 12. decembra 2012,

–   ob upoštevanju izjave (predstavnika za stike z javnostjo) visoke predstavnice/podpredsednice Catherine Ashton z dne 18. marca 2012 o smrti papeža Šenude III, z dne 11. maja 2012 o razmerah v Egiptu pred predsedniškimi volitvami 23. in 24. maja, z dne 25. maja o predsedniških volitvah v Egiptu, z dne 1. junija 2012 o odpravi izrednega stanja v Egiptu, z dne 15. junija 2012 o sodbi egiptovskega vrhovnega ustavnega sodišča z dne 14. junija, s katerim je zakonodajni okvir za parlamentarne volitve razglasilo za neustaven, z dne 20. junija 2012 o političnih razmerah v Egiptu, z dne 24. junija 2012 o izvolitvi Mohameda Morsija za egiptovskega predsednika, z dne 30. junija 2012 o inavguraciji egiptovskega predsednika Morsija, z dne 24. julija 2012 o imenovanju novega ministrskega predsednika Egipta, z dne 5. decembra 2012 o razmerah v Egiptu, z dne 25. decembra 2012 o referendumu v Egiptu ter z dne 25. januarja 2013 o umorih v Port Saidu,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o Egiptu z dne 27. februarja 2012, 25. junija 2012, 19. novembra 2012, 10. decembra 2012 in 8. februarja 2013,

–   ob upoštevanju svežnja evropske sosedske politike, poročila o napredku Egipta z dne 15. maja 2012,

–   ob upoštevanju novega dialoga Komisije o visokošolskem izobraževanju z državami južnega Sredozemlja, vključno z Egiptom, z dne 2. julija 2012, katerega namen je oceniti izzive visokošolskega izobraževanja in okrepiti podporo in sodelovanje EU v prihodnje,

–   ob upoštevanju obiska visoke predstavnice/podpredsednice v Egiptu od 18. do 19. julija 2012 in srečanja s predsednikom Morsijem v Bruslju dne 13. septembra 2012,

–   ob upoštevanju srečanja delovne skupine EU-Egipt 13. in 14. novembra 2012, zaključkov sopredsedujočih delovne skupine EU-Egipt, svežnja za gospodarsko in politično pomoč egiptovskega prehoda, zlasti podpore za ustvarjanje delovnih mest in poklicno usposabljanje mladih v Egiptu in štirih podpisanih pisem o nameri o uporabi skupnih koristi za podjetja v EU in Egiptu, ter pripomb visoke predstavnice/podpredsednice ter komisarja za evropsko sosedsko politiko, Štefana Füleja,

–   ob upoštevanju kairske izjave drugega srečanja zunanjih ministrov Evropske unije in Arabske lige dne 13. novembra 2012,

–   ob upoštevanju izjav predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya po srečanju z egiptovskim predsednikom Mohamedom Morsijem 13. januarja 2012 v Kairu,

–   ob upoštevanju sporočila za javnost Sveta z dne 8. februarja 2013 o odzivu EU na arabsko pomlad: stanje po dveh letih,

–   ob upoštevanju sodelovanja, zlasti v Sredozemlju, med Evropsko investicijsko banko in Islamsko razvojno banko, ki je bilo napovedano 9. februarja 2012,

–   ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice/podpredsednice z dne 15. maja 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odbor regij: „Uresničevanje zavez v okviru nove evropske sosedske politike“,

–   ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom iz leta 2001 (ki je začel veljati 1. junija 2004), ki sta ga okrepila akcijski načrt in evropska sosedska politika, sprejeta leta 2007,

–   ob upoštevanju izjav visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay z dne 7. decembra 2012 o nasilju v Egiptu in velikih težavah z osnutkom ustave, ter z dne 29. januarja 2013 o potrebi po resnem dialogu in prenehanju uporabe pretirane sile,

–   ob upoštevanju izjave predstavnika za stike z javnostjo generalnega sekretarja ZN o Egiptu z dne 24. januarja 2013;

–   ob upoštevanju izjave izvršne direktorice organa ZN za ženske, Michelle Bachelet, z dne 31. januarja 2013, ki je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja nad ženskami na javnih mestih v Egiptu,

–   ob upoštevanju sodbe vrhovnega ustavnega sodišča Egipta z dne 14. junija 2012, ki je parlamentarne volitve iz leta 2012 razglasilo za neustavne, eno tretjino zmagovalcev pa za nezakonite, ter razveljavilo zakon o politični izključitvi, ki je nekdanje člane Mubarakovega režima izključilo iz udeležbe na volitvah,

–   ob upoštevanju ustavnih odlokov vrhovnega sveta oboroženih sil z dne 17. in 18. junija 2012 o spremembi začasne ustave Arabske republike Egipt z dne 30. marca 2012, ki so vojski podelili večjo vlogo pri izvajanju civilnega prava ter razširili njena pooblastila glede notranjih zadev in nacionalne varnosti,

–   ob upoštevanju egiptovskih predsedniških volitev 23. in 24. maja ter 16.in 17. junija 2012 ter zmage, ki jo je nad nekdanjim generalom kopenskih sil Ahmedom Šafikijem dosegel kandidat Muslimanske bratovščine Mohamed Morsi, ker je prejel 51,7 % glasov, kar je 24. junija 2012 potrdila državna volilna komisija,

–   ob upoštevanju ustavnega odloka predsednika Morsija z dne 12. avgusta 2012, s katerim si je podelil široka zakonodajna in izvršna pooblastila ter vlogo pri pripravi nove egiptovske ustave,

–   ob upoštevanju ustavnega odloka predsednika Morsija z dne 22. novembra 2012, ki je vse predsedniške odloke in zakone zaščitil pred sodno pritožbo ali razveljavitvijo ter preprečil razpustitev sveta šura in ustavodajne skupščine ter sodni nadzor nad njima ter ukazal ponovno sojenje nekdanjemu predsedniku Hosniju Mubaraku,

–   ob upoštevanju, da je predsednik Morsi 8. decembra 2012 preklical ustavni odlok,

–   ob upoštevanju ustavnega referenduma z dne 15. in 22. decembra 2012, na katerem je večina ob 33-odstotni volilni udeležbi glasovala za ustavo,

–   ob upoštevanju bližajočih se parlamentarnih volitev od 22. aprila do 24. junija 2013 ter javne napovedi Nacionalnega združenja za spremembe, Fronte narodne rešitve in Egiptovskega islamskega džihada, da bodo bojkotirali volitve,

–   ob upoštevanju poročil Amnesty International z januarja 2013 z naslovom „Rampant impunity – Still no justice for protestors killed in the ‘25 January Revolution“(Vsesplošna nekaznovanost – za protestnike, ubite med revolucijo 25. januarja, še vedno ni pravice) ter s februarja 2013 z naslovom „Egypt: Gender-based violence against women around Tahrir Square“ (Egipt: nasilje nad ženskami na podlagi spola v okolici trga Tahrir),

–   ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966 in Mednarodne konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1989, katerih pristopnica je Egipt,

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–   ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

Volitve in ustava

A. ker so bile v Egiptu med 23. majem in 17. junijem 2012 predsedniške volitve in ker je na volitvah uradno sodelovalo 12 kandidatov;

B.  ker je 14. junija 2012 egiptovsko vrhovno ustavno sodišče razglasilo, da je pravni okvir za egiptovske parlamentarne volitve neustaven; ker je vrhovni svet oboroženih sil 16. junija 2012 v skladu s to sodbo razglasil razpustitev parlamenta; ker je Muslimanska bratovščina razglasila, da je odločitev vrhovnega sveta oboroženih sil nezakonita; ker svet šura deluje kot začasni zakonodajni organ, v katerem je 85 % islamistov in ki je bil izvoljen ob 10-odstotni volilni udeležbi;

C. ker je bil Mohamed Morsi 24. junija 2012 uradno razglašen za zmagovalca egiptovskih predsedniških volitev, ki so bile prve svobodne in demokratične predsedniške volitve v državi in ki je bila prva izvolitev islamističnega kandidata za predsednika države v arabskem svetu;

D. ker je predsednik Morsi 12. avgusta 2012 zahteval politično oblast, potem ko je vrhovni svet oboroženih sil po padcu prejšnjega predsednika Mubaraka bistveno razširil njegove pristojnosti v civilnih zadevah;

E.  ker je upravno sodišče v Kairu 10. aprila 2012 razpustilo ustavodajno skupščino, kateri je bila zaupana priprava nove ustave, in ker je bila 8. junija 2012 sklicana nova ustavodajna skupščina, sestavljena iz 100 članov;

F.  ker je predsednik Morsi dne 22. novembra 2012 razglasil ustavni odlok, s katerim je bistveno razširil svoje pristojnosti, tako da je vse predsedniške odloke in zakone zaščitil pred sodno pritožbo ali razveljavitvijo, preprečil razpustitev in sodni nadzor sveta šura in ustavodajne skupščine, podaljšal mandat ustavodajne skupščine na osem mesecev ter podelil sodno imuniteto vsem odlokom in odredbam, ki jih je predsednik izdal od nastopa funkcije 30. junija 2012 do ratifikacije nove ustave; ker ta odlok daje predsedniku tudi izključno pravico, da sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito narodne enotnosti in varnosti Egipta ter revolucije;

G. ker je ustavodajna skupščina dne 30. novembra 2012 sprejela osnutek ustave, ki je po mnenju več skupin za človekove pravice in mednarodnih strokovnjakov vseboval številne nejasnosti in dvoumnosti, ki bi si jih lahko razlagali – zlasti verska sklicevanja – kot omejevanje državljanskih svoboščin, kot so svoboda izražanja, svoboda združevanja, svoboda veroizpovedi in pravice žensk; ker osnutek ustave ne odpravlja sojenja civilistom pred vojaškimi sodišči, ker je osnutek ustave na referendumu 15. in 22. decembra 2012 sprejela večina volivcev (63,8 %) z volilno udeležbo 32,9 % in ker je več vodij opozicije razglasilo ustavo za nezakonito in poskušalo preprečiti njeno uveljavitev;

H. ker je predsednik Morsi 8. decembra 2012 razveljavil svoj ustavni odlok z dne 22. novembra 2012;

I.   ker so po nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami na predvečer druge obletnice revolucije s 25. januarja, in v tednih potem, zaradi katerih je bilo na desetine mrtvih in ki so jih sprožili vse večje brezpravje v Egiptu, ostro nazadovanje egiptovskega gospodarstva in na desetine smrtnih obsodb civilistov, vpletenih v nogometne nemire s smrtnimi žrtvami v Port Saidu leta 2012, zaradi česar je predsednik Morsi v številnih egiptovskih mestih razglasil izredno stanje, vojska pa je opozarjala na „propad države“, voditelji opozicije 30. januarja 2013 v znak enotnosti pozvale predsednika Morsija, naj konča nasilje proti protestnikom, oblikuje vlado narodne enotnosti in začne nacionalni dialog; ker je predsednik Morsi zavrnil pozive k vladi narodne enotnosti;

J.   ker so v Egiptu napovedane nove parlamentarne volitve, ki naj bi se začele 27. aprila 2013 in končale konec junija; ker bo novoizvoljeni parlament prvič zasedal 6. julija 2013; ker mora novi parlament potrditi imenovanje novega egiptovskega ministrskega predsednika; ker je egiptovska vrhovna volilna komisija dovolila, da volitve poleg štirih nevladnih organizacij spremljajo tudi Evropska unija, Arabska liga in Afriška unija; ker svet šura trenutno še vedno lahko spremeni volilni zakon in ker ga politične skupine in ustavno sodišče ostro kritizirajo;

K. ker se demokratični prehod v Egiptu pred novimi parlamentarnimi volitvami nenehno srečuje z izzivi in ga ogrožajo izključujoča politika, stalna uporaba sile proti protestnikom s strani policije in varnostnih sil, prekomerna uporaba solzivca, samovoljne aretacije – tudi otrok – razširjeno spolno nadlegovanje žensk, ugrabitve sekularnih in liberalnih aktivistov in poudarjeno izvajanje represivne politike, ki je primerljivo z Mubarakovim režimom;

L.  ker stalno nasilje in spopadi na egiptovskih ulicah hudo ogrožajo varen in nemoten potek volitev; ker ugrabitve in ustrahovanje brez prave policijske preiskave ustvarjajo ozračje nekaznovanja, ki lahko vodi v ustrahovanje privržencev parlamentarnih kandidatov ali napade nanje; ker so skupine za človekove pravice zabeležile in poročale o več primerih mučenja, ki so se v vsaj dveh primerih končale s smrtjo; ker je treba zagotoviti varnost in javni red, pri tem pa ravnati zadržano in v celoti spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine;

Odnosi med EU in Egiptom

M. ker je EU večkrat izrazila zavezanost svobodi misli, vesti in veroizpovedi ter pravicam žensk in poudarila, da so vlade povsod po svetu dolžne zagotoviti te svoboščine; ker morajo zunanji ukrepi EU upoštevati svoja temeljna načela, zlasti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

N. ker je visoka predstavnica/podpredsednica 19. julija 2012 v Kairu obiskala predsednika Morsija; ker je predsednik Morsi 12. septembra 2012 obiskal Evropsko komisijo v Bruslju, da bi razpravljal o političnem in gospodarskem položaju in naslednjih korakih pri prehodu v demokracijo;

O. ker se je 13. in 14. novembra 2012 delovna skupina EU-Egipt, ki ji sopredsedujeta visoka predstavnica/podpredsednica in egiptovski zunanji minister Kamel Amr, sestala v Kairu in se dogovorila o pomembnem svežnju gospodarske in politične pomoči Egiptu pri prehodu v demokracijo, ki v letih 2012–2013 obsega posojila in nepovratna sredstva v vrednosti skoraj 5 milijard EUR; ker je finančna pomoč (delno) pogojena s sklenitvijo dogovora med Egiptom in Mednarodnim denarnim skladom ter s človekovimi pravicami, demokracijo in gospodarskim upravljanjem;

P.  ker sta se EU in Egipt dogovorila, da bosta skupaj preučila, kako poglobiti trgovinske in naložbene odnose, tudi s tehnično podporo, kar bi lahko pripeljalo do poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini;

Q. ker je predsednik Morsi samo osem dni po koncu srečanja delovne skupine EU-Egipt izdal ustavni odlok, ki mu je podelil pooblastila brez primere in brez sodnega ali parlamentarnega nadzora; ker so tako trenutek kot učinki odloka okrnili zaupanje EU, da je predsednik zavezan konstruktivnim in stabilnim političnim in trgovinskim odnosom z EU

R.  ker je Egipt v zelo slabem gospodarskem položaju, z nizkimi deviznimi rezervami in najnižjo vrednostjo egiptovskega funta po letu 2004; ker bo izboljšanje gospodarstva odvisno od dolgoročne politične in socialne stabilnosti v državi; ker Egipt preživlja kritično obdobje prehoda in se v procesu demokratizacije spoprijema s precejšnjimi izzivi in težavami;

S.  ker je EU egiptovskih oblastem vedno ponujala pomoč in izmenjavo znanja pri prehodu Egipta v pravično, svobodno in demokratično ter na pravilih temelječo družbo;

Kršitve državljanskih svoboščin in pravic

T.  ker je pomanjkanje politične stabilnosti in osnovnega vsakodnevnega upravljanja, brez ustavnega ravnotežja oblasti, še zlasti delitve oblasti, odsotnost jasnega ustavnega okvira in poslabšanje socialno-ekonomskih pogojev v Egiptu ustvarijo ozračje, v katerem še naprej prihaja do kršitev človekovih pravic in te kršitve ostajajo nekaznovane;

U. ker je več osnutkov novega zakona o dejavnostih nevladnih organizacij povzročilo zaskrbljenost pri aktivistih in organizacijah civilne družbe; ker je v skladu s pismom egiptovskega ministrstva za zavarovanje in socialne zadeve vsem egiptovskim nevladnim organizacijam (oz. „lokalnim organizacijam“) prepovedan stik s tujimi partnerji (oz. „mednarodnimi organizacijami“) brez predhodnega dovoljenja organov za javno varnost, ki bodo še ustanovljeni, kar dejansko pomeni nadzor in omejevanje vseh oblik družbenih aktivnosti ali organizacij, ker so številne organizacije civilne družbe odvisne od financiranja iz tujine, tudi iz EU; ker naj bi novi zakon o nevladnih organizacijah prav tako omejil obiske za ugotavljanje dejstev in druge bistvene dejavnosti po vsej državi, kar bo v praksi preprečilo civilnim organizacijam opravljanje njihovega dela;

V. ker so nevladne organizacije v Egiptu že zdaj izpostavljene hudim upravnim obremenitvam pri pridobivanju dovoljenj za delovanje; ker so od leta 2011 tri nevladne organizacije in 43 njihovih delavcev sodno preganjali, ker so brez predhodnega dovoljenja egiptovskih oblasti zbirali sredstva;

W. ker je 42 ljudi umrlo v nemirih, med njimi tudi dva policista, potem ko je sodišče 26. januarja 2013 obsodilo na smrt 21 prebivalcev Port Saida za poboje, ki so se zgodili leto prej po neki nogometni tekmi; ker je potrditev sodbe ter sodba proti ostalim 52 obtoženim predvidena za 9. marec;

X. ker se egiptovska policija v Port Saidu ter drugod po državi prehitro zateka k (smrtonosnem) nasilju in to lahko počne brez ustrezne preiskave o njegovi uporabi in brez da bi morala za to odgovarjati;

Y. ker je javno mnenje v Egiptu zelo kritično do omejevanja svobodo izražanje; ker bi lahko kazenski zakonik in pred kratkim sprejeta ustava resno omejila svobodo izražanja, ker prepovedujeta razžalitev ljudi, preroka in predsednika; ker se nadaljuje kazenski pregon novinarjev in komikov, kot so Gamal Fahmi, Basem Jusuf in Okaša Tafik; ker je bila v 24 primerih vložena obtožnica zaradi razžalitve predsednika; ker se je povečalo število primerov bogoskrunstva, odkar je Morsi postal predsednik;

Z.  ker je kairsko upravno sodišče 9. februarja 2013 zaradi videoposnetka „Innocence of Muslims“ odredilo 30-dnevno blokiranje spletne strani YouTube ter številnih drugih spletnih strani; ker sta se ministrstvo za informacijsko tehnologijo in komunikacije in nacionalni regultativni organ za telekomunikacije po sestanku odločila, da bi blokiranje spletne strani YouTube vplivalo na uporabo iskalnika Google v Egiptu, kar bi za državo imelo ekonomske posledice, in se zato uprla odredbi sodišča; ker digitalne svoboščine omogočajo uresničevanje univerzalnih človekovih pravic in bi jih bilo vedno treba podpreti, ne samo zaradi gospodarskih interesov;

AA. ker bi lahko novi zakon o „zaščiti pravice do mirnih demonstracij na javnih mestih“ omejil svobodo izražanja in zbiranja, ker uporablja dvoumne izraze, od katerih je najbolj problematičen „interes državljanov“, na podlagi katerega bi lahko prepovedali demonstracije ali nasilno razpustili proteste, in ker ni v skladu z egiptovsko ustavo in mednarodnimi pogodbami, ki jih je podpisal Egipt;

BA. ker se naglo širi nasilje nad ženskami, zlasti med demonstracijami; ker je voditeljica egiptovskega nacionalnega odbora za ženske Mervat Al Talavi pozvala vse ženske, ki so bile žrtve spolnega nasilja, naj podajo prijavo in naj se pridružijo skupni tožbi proti državi;

CA. ker sta egiptovski nacionalni odbor za ženske in civilna družba kritizirala molk oblasti, ki niso obsodile nasilja nad ženskami in s tem poslale napačno sporočilo glede spoštovanja človekovih pravic v Egiptu;

1.  izraža solidarnost z Egipčani v tem ključnem obdobju prehoda države v demokracijo; poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo popolno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s svobodo izražanja in združevanja, svobodo tiska in medijev, pravic žensk, svobodo veroizpovedi, prepričanja in misli, zaščito manjšin in bojem proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti, ter zagotovijo vladavino prava, delitev oblasti, neodvisnost sodstva in pošteno sojenje, ker so to bistveni sestavni deli svobodne in demokratične družbe;

2.  priznava težave egiptovskih oblasti pri vodenju države skozi obdobje prehoda, vendar meni, da je spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin minimalni standard, ki bi ga morale oblasti spoštovati pri vseh svojih ukrepih in politikah;

3.  globoko obžaluje precejšnjo izgubo človeških življenj in veliko število ranjenih med nedavnimi spopadi in izreka sožalje svojcem žrtev; poziva k neodvisni preiskavi dogodkov, ki so privedli do mrtvih in ranjenih, in k učinkovitim in konkretnim ukrepom za zagotovitev, da bodo odgovornim za to sodili;

4.  poziva egiptovske oblasti, policijo in varnostne sile, naj ustavijo nasilje, zatiranje in aretacije mirnih protestnikov in naj bodo skrajno zadržane pri poskusih nadzora nad protesti; poziva oblasti, naj ukrepajo strogo v skladu s svojo zakonodajo in mednarodnimi obveznostmi; poziva protestnike, aktiviste in opozicijske sile, naj zagotovijo miren potek protestov;

5.  obžaluje smrtne obsodbe civilistov, vpletenih v nogometno nasilje v Port Saidu, obsoja uporabo smrtne kazni v vseh okoliščinah in poziva egiptovskega zakonodajalca, naj uvede moratorij na izvrševanje smrtne kazni;

6.  je zaskrbljen zaradi vse večjega spolnega nasilja nad ženskami, zlasti nad protestnicami, ter dejstva, da oblasti tega nasilja ne preprečijo in ne obsodijo ter storilcev ne kaznujejo; poziva predsednika Morsija in voditelje vladajočih in opozicijskih strank, naj prevzamejo vodilno politično vlogo pri odpravljanju nasilja na podlagi spola in za zagotovitev, da bodo vsi pojavi spolnih napadov in nadlegovanja žensk učinkovito raziskani, da bodo storilci postavljeni pred sodišče in žrtve prejele primerno odškodnino; poziva predsednika Morsija, naj se tega kroničnega pojava nasilja in diskriminacije žensk loti s sprejetjem zakonodaje proti nadlegovanju, ki so jo predlagali aktivisti za pravice žensk; poziva egiptovske oblasti, naj obsodijo vse oblike nasilja in napadalnosti do žensk;

7.  poziva egiptovske oblasti, naj reformirajo policijo in varnostne sile, odpravijo vse zakone, ki omogočajo neomejeno uporabo sile proti civilistom s strani policije in varnostnih sil ter naj temeljito preiščejo vsa poročila o mučenju in prekomerni uporabi sile proti civilistom, zlasti otrokom in ženskam, ter naj zagotovijo, da bodo odgovorni v celoti odgovarjali v skladu s temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami in mednarodnimi pogodbami, ki jih je podpisal Egipt;

8.  poziva egiptovske oblasti, naj podpišejo in ratificirajo Rimski statut o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu in naj ne vabijo voditeljev držav, za katere je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za prijetje;

9.  poziva egiptovske oblasti, naj ne predlagajo zakonov in predpisov, ki bi z nadzorom vseh nevladnih organizacij in njihovega financiranja ovirali – in dejansko utišali – vsako kritiko oblasti; poziva egiptovske oblasti, naj priznajo pomembno delo organizacij civilne družbe in zagotovijo, da bodo novi zakoni in predpisi v skladu z mednarodnimi pravnimi standardi;

10. izraža močno podporo reformam, ki jih želijo Egipčani in ki vodijo v demokracijo, pravno državo in socialno pravičnost v Egiptu; ponovno poziva k popolni odpravi izrednega stanja po vsej državi; poziva k takojšnjemu prenehanju sojenja civilistom pred vojaškimi sodišči;

11. poziva egiptovske oblasti, naj s preiskavo nedavne ugrabitve opozicijskih aktivistov in novinarjev zagotovijo, da bodo napovedane parlamentarne volitve potekale svobodno in nemoteno, naj v celoti spoštujejo svobodo izražanja – tako na spletu kot sicer – in tako omogočijo javno politično razpravo, ter naj zagotovijo, da varnostne sile ne bodo razgnale mirnih demonstracij in da ne bodo uporabile prekomerne sile;

12. pozdravlja, da so egiptovske oblasti povabile več mednarodnih nevladnih organizacij in mednarodnih organizacij, vključno z EU, naj spremljajo prihodnje parlamentarne volitve; ponovno poudarja, da je pripravljena poslati ustrezno misijo za opazovanje volitev – ob tesnem sodelovanju in usklajevanju z egiptovskimi oblastmi – da bi zagotovili svoboden in pošten potek volitev;

13. poziva egiptovske oblasti in opozicijske sile, naj dosežejo kompromisno rešitev za zmanjšanje stopnjevanja nasilja in delitve, in poudarja pomen svobodnih, pravičnih in preglednih volitev s sodelovanjem vseh sil za nadaljevanje prehoda v resnično demokracijo v Egiptu; spodbuja EU in njene države članice, naj še naprej podpirajo in pomagajo egiptovskim oblastem, političnim strankam in civilni družbi pri prizadevanjih za doseganje tega cilja;

14. ponovno poudarja, da bi morala biti egiptovska ustava čimbolj vključujoča in da bi morala uživati široko javno podporo in ne bi smela dopuščati diskriminacije kogarkoli v egiptovski družbi;

15. poziva egiptovske oblasti, naj začnejo pravi nacionalni dialog, da bi rešili vprašanja, ki trenutno ovirajo egiptovski prehod v demokracijo in uresničitev obljub revolucije s 25. januarja, zlasti uporabo nasilja, spolno nasilje nad ženskami, prekomerno uporabo sile in nekaznovanost takega početja ter omejevanje temeljnih in državljanskih svoboščin, kot tudi nestabilnost egiptovskega gospodarstva; v zvezi s tem poziva visoko predstavnico/podpredsednico, Komisijo in države članice, naj prevzamejo odgovornost do ene najpomembnejših sosednjih držav in prihodnosti njenih mladih in ambicioznih državljanov;

16. meni, da je politična nestabilnost tesno povezana z gospodarsko nestabilnostjo in poziva egiptovske oblasti in opozicijske sile k mirnemu in sporazumnemu napredku in premostitvi razlik med njimi; spodbuja razvoj gospodarskega sodelovanja med EU in Egiptom z več dvostranskega dialoga o gospodarskih reformah, ki so pomemben korak k vzpostavitvi zaupanja med vlagatelji, kot tudi z Mednarodnim denarnim skladom, saj je njegovo posojilo ključnega pomena za preživetje egiptovskega gospodarstva;

17. obžaluje, da visoka predstavnica/podpredsednica ni obsodila ali se drugače javno odzvala na prisvajanje oblasti predsednika Morsija samo dva dneva po srečanju delovne skupine EU-Egipt, s čimer je ogrozila verodostojnost EU kot odločnega branilca demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

18. obžaluje, da je štiri dni po tem, ko si je predsednik Morsi z ustavno deklaracijo podelil pooblastila brez primere in brez nadzora, Svet razglasil obnovljeno zavezo egiptovskim oblastem o vračanju premoženja in njegovi prerazporeditvi;

19. poziva visoko predstavnico/podpredsednico, Komisijo in države članice, naj odkrito podprejo Egipčane v njihovem boju za svobodo, dostojanstvo in pravico do samoodločbe;

20. poziva visoko predstavnica/podpredsednico, naj razvije načelo „več za več“, ki bo bolj usklajeno in se bo izvajalo v praksi ter ne bo le pojem, ki obstaja zgolj na papirju, vključno z jasnimi pogoji in merili za primer, če bi se Egiptovska vlada izogibala demokratičnim reformam in spoštovanju človekovih pravic;

21. poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj od egiptovskih oblasti in predsednika Morsija zahteva izpolnjevanje zavez o spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poziva EU, naj egiptovskim oblastem ne zagotovi proračunske podpore, če ne izpolnjujejo temeljnih pogojev, kot je spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, demokratično upravljanje in pravna država;

22. v celoti podpira večje sodelovanje med EU in Egiptom, bodisi v okviru pridružitvenega sporazuma in njegovih akcijskih načrtov, uspešnega nadaljnjega delovanja delovne skupine EU-Egipt, rednega dialoga o človekovih pravicah, večjega poslovnega sodelovanja, večje mobilnosti Egipčanov, zlasti študentov, v EU, pogajanj o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini ali prihodnjega povezovanja trgov;

23. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, parlamentom in vladam držav članic ter egiptovskim oblastem.

 

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0576.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov