Predlog resolucije - B7-0123/2013Predlog resolucije
B7-0123/2013

PREDLOG RESOLUCIJE o okrepitvi boja proti rasizmu, ksenofobiji in kaznivim dejanjem iz sovraštva

6.3.2013 - (2013/2543(RSP))

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 110(2) Poslovnika

Kinga Göncz, Sylvie Guillaume, Claude Moraes, Juan Fernando López Aguilar, Michael Cashman, Monika Flašíková Beňová, Ioan Enciu v imenu skupine S&D

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0121/2013

Postopek : 2013/2543(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0123/2013
Predložena besedila :
B7-0123/2013
Sprejeta besedila :

B7-0123/2013

Resolucija Evropskega parlamenta o okrepitvi boja proti rasizmu, ksenofobiji in kaznivim dejanjem iz sovraštva

(2013/2543(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju mednarodnih instrumentov za človekove pravice, ki prepovedujejo diskriminacijo, zlasti Konvencije ZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,

–   ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, zlasti člena 14, ki prepoveduje razlikovanje glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine, ter protokola št. 12 k tej konvenciji o splošni prepovedi diskriminacije in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

–   ob upoštevanju člena 21 Listine o temeljnih pravicah, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali na podlagi narodnosti,

–   ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki določa, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških,

–   ob upoštevanju člena 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki navaja, da si pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti,

–   ob upoštevanju člena 19 PDEU, ki EU nalaga politični mandat, da sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti,

–   ob upoštevanju člena 67 PDEU, ki navaja, da si Unija prizadeva zagotoviti visoko raven varnosti z ukrepi za preprečevanje rasizma in ksenofobije,

–   ob upoštevanju člena 83(2) PDEU, ki EU omogoča, da sprejme direktive, ki določijo minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na zadevnem področju, če se izkaže, da je zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike Unije na področju, za katero veljajo harmonizacijski ukrepi, nujno približati določbe kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu, islamofobiji, sovraštvu do Romov, homofobiji, transfobiji, diskriminaciji, nasilju zaradi predsodkov, ekstremizmu in pristopu EU do kazenskega prava,

–   ob upoštevanju Agencije za temeljne pravice in njenega dela na področju nediskriminacije, rasizma, ksenofobije, antisemitizma, homofobije in z njimi povezanih oblik nestrpnosti ter nasilja zaradi predsodkov[1],

–   ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A. ker je prednostna naloga EU preprečevanje rasizma, ksenofobije, antisemitizma, islamofobije, sovraštva do Romov, homofobije, transfobije in drugih oblik diskriminacije, nasilja zaradi predsodkov in kaznivih dejanj iz sovraštva;

B.  ker kljub dejstvu, da so vse države članice v svoje pravne sisteme uvedle prepoved diskriminacije, da bi spodbujale enakost za vse, v EU še vedno prihaja do diskriminacije in kaznivih dejanj iz sovraštva – nasilja in kaznivih dejanj, katerih motiv je bodisi rasizem, ksenofobija, sovraštvo do Romov ter verska nestrpnost bodisi spolna usmerjenost, spolna identiteta ali sovraštvo do pripadnikov manjšinskih skupin na podlagi neizčrpnih razlogov, navedenih v Listini o temeljnih pravicah;

C. ker ekstremistični in populistični voditelji strank, ki so se v več državah članicah EU prebile v parlament, spodbujajo govore, kampanje, objave in programe, ki netijo sovraštvo in nestrpnost, to pa postaja prevladujoče prepričanje; ker so te stranke vedno bolj prisotne v medijih ter vedno bolj vplivajo na procese oblikovanja politik in politično razpravo;

D. ker je pomembno, da EU in države članice ukrepajo v boju proti rasizmu in ksenofobiji tako v zasebnem kot javnem okolju, tako da ju preprečujejo z izobraževanjem, spodbujajo kulturo spoštovanja, sprejemanja in strpnosti ter zagotavljajo, da žrtve kazniva dejanja iz sovraštva prijavijo, da jih organi za kazensko preiskovanje in pregon preiskujejo, pravosodni sistem pa kaznuje;

E.  ker trenutna gospodarska kriza ogroža načelo solidarnosti, ki je temeljna vez med državljani EU kot pripadniki iste politične skupnosti; ker izkoriščanje problemov, kot so brezposelnost, izključenost in negotovost, v populističnih predstavah v medijih povzroča porast ksenofobije;

F.  ker je EU sprejela vrsto instrumentov za boj proti takim dejanjem in diskriminaciji, kot so Direktiva Sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (direktiva o rasni enakosti)[2], Direktiva Sveta 2000/78/ES o splošnem okviru enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakem obravnavanju pri zaposlovanju)[3], Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi (okvirni sklep o rasizmu in ksenofobiji)[4] ter okvir EU za nacionalne strategije za vključevanja Romov;

G. ker Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj[5] državam članicam nalaga, naj brez razlikovanja ščitijo in podpirajo žrtve nasilja zaradi predsodkov ter pri tem upoštevajo njihov pravni status, in priznava, da lahko žrtve kaznivih dejanj zaradi predsodkov ali diskriminacije zaprosijo za posebno zaščito;

H. ker Svet po petih letih razprav in zaradi odločnega nasprotovanja nekaterih držav članic še ni sprejel predloga Komisije iz leta 2008 za direktivo Sveta o zaščiti enakega obravnavanja zunaj področja zaposlovanja ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (direktiva o enakosti);

I.   ker je Parlament večkrat pozval Komisijo, Svet in države članice, naj okrepijo boj proti nasilju in diskriminaciji na podlagi predsodkov, kot so rasizem, ksenofobija, antisemitizem, islamofobija, sovraštvo do Romov, homofobija in transfobija;

J.   ker poziva predvsem k:

a)  popolnemu izvajanju že sprejetih protidiskriminacijskih direktiv ter okvirnega sklepa o rasizmu in ksenofobiji, ki bo postal v celoti izvršljiv 1. decembra 2014;

b)  takojšnjemu sprejetju direktive o enakosti;

c)  reviziji okvirnega sklepa o rasizmu in ksenofobiji, da bi razširili njegovo področje uporabe in kot razloga vključili tudi spolno usmerjenost in spolno identiteto ter okrepili njegove določbe in učinkovitost;

d)  priznanju kaznivih dejanj iz sovraštva, predsodkov kot povodov za ta dejanja in njihovega učinka na žrtve tako v nacionalnem kot evropskem pravu pa tudi k zbiranju razčlenjenih podatkov o vseh razlogih za diskriminacijo;

e)  pripravi načrta za enakost na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete;

f)   ukrepanju za okrepitev boja proti sovraštvu do Romov s preprečevanjem diskriminacije in segregacije ter nezakonitega izgona in k zagotavljanju celovitega izvajanja njihovih temeljnih pravic;

g)  temu, naj se javne osebnosti vzdržijo javnih izjav, s katerimi bi spodbujale ali navajale k sovraštvu ali stigmatiziranju skupin ljudi na podlagi razlogov iz člena 21 Listine o temeljnih pravicah;

K. ker je irsko predsedstvo na neformalni seji Sveta PNZ 17. in 18. januarja 2013 sprožilo razpravo o ukrepih EU za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, proti rasizmu, antisemitizmu, ksenofobiji in homofobiji ter poudarilo, da je potrebna boljša zaščita in zbiranje podatkov ter da se morajo voditelji odločneje zavzemati za dejavno ohranjanje evropskih vrednot in podpirati vzdušje medsebojnega spoštovanja in vključevanja oseb različnega verskega ali etničnega porekla ali spolne usmerjenosti;

L.  ker je Komisija pred kratkim posvarila pred rasističnim, ekstremističnim in populističnim političnim diskurzom, ki bi zaradi širjenja nasilnega ekstremizma lahko spodbudil "volke samotarje" k neselektivnemu pobijanju;

M. ker so popolni podatki o vseh razlogih za diskriminacijo in kazniva dejanja iz sovraštva nujno orodje za dokazovanje diskriminacije v sodnih postopkih, ovrednotenje učinkovitosti protidiskriminacijske zakonodaje in oblikovanje učinkovite zakonodaje in politike;

N. ker so vse države Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, tudi vse države članice, priznale, da je treba kazniva dejanja iz sovraštva, ki so opredeljena kot kazniva dejanja, katerih motiv je predsodek, rešiti s kazensko zakonodajo in posebej oblikovanimi politikami;

1.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj okrepijo boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva in diskriminacijskim ravnanjem in stališčem, in sicer naj:

a)   predlagajo ambiciozno revizijo Okvirnega sklepa 2008/913/PNZ po smernicah Parlamenta, tako da bi izrecno zajeli nekatere oblike in izraze antisemitizma, islamofobije, sovraštva do Romov, homofobije in transfobije;

b)   pravilno prenesejo okvirni sklep in preganjajo ksenofobijo, rasizem, sovraštvo do Romov in druge oblike nasilja in sovraštva do manjšinskih skupin, vključno s sovražnim govorom;

c)   zagotovijo, da bodo vsi zadevni instrumenti evropskega kazenskega prava, tudi navedeni okvirni sklep, predlagali širši spekter stopnjevanih sankcij, po potrebi tudi z alternativnimi kaznimi, kot je delo v splošno korist, ter da bodo v celoti spoštovali temeljne pravice, tudi na področju svobode izražanja;

d)  okrepijo vlogo nacionalnih organov, odgovornih za boj proti diskriminaciji, da se omogoči prevzemanje odgovornosti za spodbujanje sovražnega govora in spodbujanje kaznivih dejanj iz sovraštva;

e)  uvedejo celostno strategijo za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, nasilju zaradi predsodkov in diskriminaciji;

f)   nemudoma sprejmejo direktivo o enakosti, ki bo eden od glavnih instrumentov EU za spodbujanje in zagotavljanje resnične enakosti v EU in boj proti nasilju zaradi predsodkov in diskriminaciji;

g)  revidirajo in okrepijo okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, tako da priznajo in zagotovijo dolgoročno podporo boju proti sovraštvu do Romov;

h)  zagotovijo izvajanje nacionalnih strategij vključevanja Romov s pomočjo rednih pregledov, spremljanja in podpore, da bi regionalnim in nacionalnim organom omogočili razvoj in izvajanje učinkovitih politik, programov in ukrepov za vključevanje Romov, ki bi morali biti skladni s standardi človekovih pravic, za to pa bi lahko uporabili razpoložljiva sredstva, tudi iz EU; strogo spremljajo spoštovanje temeljnih pravic in izvajanje Direktive 2004/38/ES[6] o pravici do prostega gibanja in prebivanja;

i)   sistematično ovrednotijo vpliv in uporabo najboljših praks, ki so se razvile pri različnih zadevnih programih EU (Daphne, Temeljne pravice in državljanstvo 2007–2013, Pravice, enakost, državljanstvo in pravosodje 2014–2020), vključijo pa naj tudi zadevne civilnodružbene organizacije;

j)   zagotovijo, da se bodo zbirali celoviti in zanesljivi podatki o kaznivih dejanjih iz sovraštva, ki bi obsegali število dogodkov, o katerih se javno poroča in ki jih evidentirajo pristojni organi, število obsodb, obrazložitve, zakaj so se kazniva dejanja obravnavala kot diskriminacijska, in izrečene kazni, ter viktimološke raziskave, ki bi obravnavale naravo in razširjenost neprijavljenih kaznivih dejanj, izkušnje žrtev kaznivih dejanj z organi za kazensko preiskovanje in pregon, vzroke, zakaj ta dejanja niso bila prijavljena, in kampanje za ozaveščanje tako žrtev kot pristojnih organov;

k)  zagotovijo zbiranje razčlenjenih podatkov o oblikah diskriminacije po državah članicah, ki bi jih morali uporabiti za razvijanje kazalnikov temeljnih pravic v sodelovanju z Agencijo za temeljne pravice, da se oblikujejo ustrezno obveščene in usmerjene zakonodaja in politike, zlasti na področju nediskriminacije in v okviru nacionalnih strategij vključevanja Romov;

l)   podpirajo programe usposabljanja za organe za kazensko preiskovanje in pregon in pravosodne organe za preprečevanje diskriminacijskih praks policije in sodišč;

m) vzpostavijo ustrezne mehanizme za opozarjanje na kazniva dejanja iz sovraštva v EU, da se v kazenskopravnem sistemu zagotovi kaznovanje kaznivih dejanj zaradi predsodkov na podlagi rasizma, ksenofobije, antisemitizma, islamofobije, homofobije ali transfobije, da se ta kazniva dejanja ustrezno evidentirajo in učinkovito preiščejo, da se kršitelje preganja in kaznuje ter da bodo žrtve deležne ustrezne pomoči, zaščite in odškodnine, ter se tako spodbudi žrtve in priče, naj ta kazniva dejanja prijavijo;

n)  pripravijo načrt za enakost na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, kot je Parlament že večkrat pozval;

o)  poskrbijo, da bo EU podpisala konvencijo OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, saj so jo ratificirale že vse države članice;

p)  izvajajo zadevne obveznosti, ki so se jim države članice zavezale v drugih mednarodnih telesih, na primer v sklepu ministrskega sveta OVSE št. 9/09 o boju proti kaznivim dejanjem iz sovraštva ter v priporočilu odbora ministrov pri Svetu Evrope CM/Rec(2010)5 o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete;

q)  pri izvajanju evropske strategije o invalidnosti 2012–2002 podprejo in dopolnijo nacionalne politike in programe, predvsem za odpravo nasilja nad invalidi;

l)   vključijo vprašanja v zvezi z vsemi oblikami nasilja zaradi predsodkov v delovne programe agencij EU (na primer Agencije za temeljne pravice, Europola, Evropske policijske akademije, Eurojusta, Frontexa in Evropskega azilnega podpornega urada);

2.  poziva države članice, ki nasprotujejo direktivi o enakosti in jo onemogočajo, naj svoje argumente objavijo in tako omogočijo javno razpravo o njih;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.