PREDLOG RESOLUCIJE o okrepitvi boja proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu, islamofobiji, sovraštvu do Romov (Sintov, potujočih skupin), homofobiji, transfobiji in vsem drugim oblikam diskriminacije
6.3.2013 - (2013/2543(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Marie-Christine Vergiat, Cornelia Ernst, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Cornelis de Jong, Martina Anderson, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou) v imenu skupine GUE/NGL
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0121/2013
B7‑0124/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o okrepitvi boja proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu, islamofobiji, sovraštvu do Romov (Sintov, potujočih skupin), homofobiji, transfobiji in vsem drugim oblikam diskriminacije
Evropski parlament,
– ob upoštevanju mednarodnih instrumentov za človekove pravice, ki prepovedujejo diskriminacijo, zlasti Konvencije OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah , zlasti člena 14, ki prepoveduje razlikovanje glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnosti ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali druge okoliščine ter spremembe protokola št. 12 k tej konvenciji o splošni prepovedi diskriminacije in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,
– ob upoštevanju člena 21 Listine o temeljnih pravicah, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali na podlagi narodnosti,
– ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki določa, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških,
– ob upoštevanju člena 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki navaja, da si Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti,
– ob upoštevanju člena 19 PDEU, ki EU nalaga politični mandat, da sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti,
– ob upoštevanju člena 67 PDEU, ki navaja, da si Unija prizadeva zagotoviti visoko raven varnosti z ukrepi za preprečevanje rasizma in ksenofobije,
– ob upoštevanju člena 83(2) PDEU, ki EU omogoča, da lahko sprejme direktive, ki določijo minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na zadevnem področju, če se izkaže, da je zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike Unije na področju, za katero veljajo harmonizacijski ukrepi, nujno približati določbe kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu, islamofobiji, sovraštvu do Romov, homofobiji, transfobiji, diskriminaciji, nasilju zaradi predsodkov, ekstremizmu in pristopu EU do kazenskega prava,
– ob upoštevanju Agencije za temeljne pravice in njenega dela na področju nediskriminacije, rasizma, ksenofobije, antisemitizma, homofobije in podobnih oblik nestrpnosti ter nasilja zaradi predsodkov,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker rasizem, ksenofobija, antisemitizem, islamofobija, sektaštvo, homofobija, transfobija, sovraštvo do Romov (Sintov, potujočih skupin in drugih) in podobne oblike nestrpnosti zajemajo prepričanja in stališča, ki upravičujejo tovrstno diskriminacijo, nasilje in sovraštvo z nekaterimi razlogi;
B. ker so vse države članice v svoj pravni sistem uvedle prepoved diskriminacije, da bi spodbujale enakost za vse, vendar v EU še vedno prihaja do diskriminacije in kaznivih dejanj iz sovraštva – torej nasilja in kaznivih dejanj zaradi rasizma, ksenofobije, sovraštva do Romov, verske nestrpnosti, ali nestrpnosti zaradi spolne usmerjenosti ali spolne identitete, iz razlogov, navedenih v Listini o temeljnih pravicah;
C. ker v razmerah gospodarske in družbene krize ksenofobija narašča in obstaja nevarnost, da bi to plodno gojišče skrajnega desničarskega ekstremizma izkoristili v politične namene;
D. ker skrajna desničarska gibanja in stranke, ki so se v nekaterih državah članicah EU prebili v parlament, spodbujajo govore in programe, ki širijo sovraštvo in nestrpnost;
E. ker priseljenske skupnosti pri iskanju stanovanja in zaposlitve ali pri dostopanju do javnih storitev vsakodnevno doživljajo nezaupanje in sovražnost ter nenehno diskriminacijo, ki jo pogosto spremlja rasno nasilje;
F. ker je pomembno, da EU in države članice ukrepajo proti takšnemu ravnanju tako v zasebnem kot javnem okolju, in sicer z vlaganjem v preventivno izobraževanje in ozaveščanje, da bi vzgojili kulturo spoštovanja in strpnosti;
G. ker je pomembno, da EU in države članice gojijo kulturo, v kateri bodo lahko žrtve nestrpnega in diskriminativnega ravnanja to varno prijavile, da ga bodo organi za kazensko preiskovanje in pregon po potrebi preiskali, pravosodni sistem pa sankcioniral;
H. ker je EU sprejela vrsto instrumentov za boj proti tovrstnim dejanjem in diskriminaciji, predvsem: Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (direktiva o rasni enakopravnosti)[1]; Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakem obravnavanju pri zaposlovanju)[2]; Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi (okvirni sklep Sveta o rasizmu in ksenofobiji)[3] in okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov;
I. ker Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj[4] državam članicam nalaga, naj brez diskriminacije ščitijo in podpirajo žrtve nasilja zaradi predsodkov, in priznava, da lahko žrtve kaznivih dejanj zaradi predsodkov ali diskriminacije, predvsem v zvezi z njihovimi osebnimi značilnostmi, zaprosijo za posebno zaščito zaradi posebne narav kaznivega dejanja;
J. ker Svet po petih letih razprav in zaradi odločnega nasprotovanja nekaterih držav članic še ni sprejel predloga Komisije iz leta 2008 za direktivo Sveta o enakem obravnavanju zunaj področja zaposlovanja ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (direktiva o enakosti);
K. ker Agencija za temeljne pravice poroča, da je skoraj vsak četrti pripadnik manjšinskih skupin že doživel kaznivo dejanje iz sovraštva in da se do 90 % teh incidentov ne prijavi policiji, ob tem pa samo štiri države članice zbirajo ali objavljajo podatke o kaznivih dejanjih iz sovraštva do Romov, in samo osem jih beleži kazniva dejanja, do katerih je prišlo zaradi žrtvine (domnevne) spolne usmerjenosti; do 90 % napadov ali groženj, katerih žrtve so priseljenci ali pripadniki etničnih manjšinskih skupin, se ne prijavi policiji;
L. ker je Parlament že večkrat pozval Komisijo, Svet in države članice, naj okrepijo boj proti nasilju in diskriminaciji na podlagi predsodkov, kot so rasizem, ksenofobija, antisemitizem, islamofobija, homofobija, transfobija in sovraštvo do Romov;
M. ker poziva predvsem k:
a) popolnemu izvajanju že sprejetih protidiskriminacijskih direktiv ter okvirnega sklepa o rasizmu in ksenofobiji;
b) takojšnjemu sprejetju direktive o enakosti;
c) takojšnji reviziji okvirnega sklepa o rasizmu in ksenofobiji, zato da bi razširili njegovo področje uporabe ter okrepili njegove določbe in učinkovitost;
d) zagotovitvi, da bodo evropska in nacionalne zakonodaje priznale kazniva dejanja iz sovraštva, predsodek kot povod za ta dejanja in učinek, ki ga imajo na žrtve;
e) pripravi načrta za enakost na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete;
f) ukrepanju za okrepitev boja proti sovraštvu do Romov in za to, da se Romom zagotovijo njihove temeljne pravice in se jih zavaruje pred preganjanjem, diskriminacijo in izganjanjem;
g) temu, naj se javne osebnosti vzdržijo javnih izjav, s katerimi bi spodbujale ali navajale k sovraštvu ali stigmatiziranju skupin ljudi na podlagi rase, etnične pripadnosti, vere, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali narodnosti;
N. ker je irsko predsedstvo na neformalni seji Sveta PNZ 17. in 18. januarja sprožilo razpravo o ukrepih EU za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, rasizmu, antisemitizmu, ksenofobiji in homofobiji ter poudarilo, da je potrebna boljša zaščita in zbiranje podatkov ter da se morajo voditelji odločneje zavzemati za dejavno ohranjanje evropskih vrednot in podpirati vzdušje medsebojnega spoštovanja in vključevanja oseb različnega verskega ali etničnega porekla ali spolne usmerjenosti;
O. ker je treba sicer pozdraviti to pobudo, vseeno pa bi bilo treba širše pristopiti k izvajanju ukrepanja proti vsem oblikam diskriminacije, med drugim s poglobljenim obravnavanjem socialnih in ekonomskih dejavnikov in odzivov nanje v politikah, pa tudi upoštevati, kako sprožajo ali onemogočajo diskriminacijo in neenakost;
P. ker je Komisija je pred kratkim posvarila pred rasističnim in hujskaškim političnim diskurzom, naperjenem zoper nekaterim manjšinam;
Q. ker je Komisija po arabski pomladi objavila sporočila in zakonodajne predloge, v katerih je migracijske tokove iz nekaterih tretjih držav, predvsem iz vzhodne Afrike, kot potencialno grožnjo nekaterim družbenim sektorjem in zaradi tega zahtevala okrepitev pogojev za vstop na ozemlje Unije, obenem pa je migracijske tokove predstavljala kot učinkovito sredstvo za reševanje vprašanja starajoče se družbe in s tem povezanih družbenih izzivov v državah članicah;
R. ker se vse več upravljanja migracij in azila EU prenese na tretje države;
S. ker se v politikah za urejanje nezakonite migracije vse bolj uveljavlja retorika preiskovanja, pregona in kazenskega prava, kar daje neprijeten vtis, da se ponavlja populistična politika iz devetdesetih let, saj so zakonodajalci v nekaterih državah članicah skušali omejiti pravni status številnih zakonitih priseljencev;
T. ker je potrebno zbiranje skupnih, primerljivih in zanesljivih razčlenjenih podatkov, s katerimi bomo dokazali diskriminacijo v sodnih postopkih, izmerili razlike in raznolikost, ovrednotili učinkovitost protidiskriminacijske zakonodaje in zasnovali učinkovite javne politike, te pa ne bi smele biti osredinjene samo na represivno odzivanje, temveč tudi na preprečevanje;
U. ker se pričakuje, da bo Agencija za temeljne pravice v svojem prihodnjem poročilu o študiji o diskriminaciji in viktimizaciji oseb LGTB pokazala razsežnost kaznivih dejanj iz sovraštva (homofobije in transfobije) in sovražnega govora v EU;
V. ker so vse države Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, tudi vse države članice, priznale, da se je treba proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, ki so opredeljena kot kazniva dejanja, pri katerih je povod predsodek, bojevati s kazensko zakonodajo in posebej oblikovanimi politikami;
W. ker se utegnejo pojaviti vprašanja v zvezi z učinki in izkrivljenimi posledicami vizumske politike EU, pri kateri je vse več rasnih predsodkov do nekaterih etničnih skupin in manjšin, predvsem tistih z zahodnega Balkana, saj EU v okviru liberalizacije vizumskega režima od tretjih držav zahteva okrepljene izstopne kontrole, zato da bi ljudem preprečili zaprošanje za azil v EU, obstajajo pa tudi politike, s katerimi naj bi ponovno uvedli tako imenovani mehanizem za začasno odpravo vizumov, kar bi utegnilo privesti do ponovne uvedbe vizumske zahteve za vse državljane tretje države, če bi se povečalo število prošenj za azil iz te države.
1. poziva države članice, Komisijo, Svet, naj se spoprimejo z nasiljem in diskriminacijo iz predsodkov in sovraštva, in sicer naj:
a) predlagajo ambiciozno revizijo Okvirnega sklepa 2008/913/PNZ po smernicah Parlamenta, tako da bi izrecno zajeli nekatere oblike in izraze antisemitizma, islamofobije, homofobije, transfobije in sovraštva do Romov;
b) zagotovijo, da bodo vsi zadevni instrumenti evropskega kazenskega prava, tudi navedeni okvirni sklep, popolnoma skladni s standardi človekovih pravic, tudi na področju svobode izražanja, ter naj zajamejo širši spekter stopnjevanih sankcij, po potrebi tudi alternativne kazni, na primer delo v splošno korist;
c) uvedejo celostno strategijo za boj proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, nasilju zaradi predsodkov in diskriminaciji, posebej osredinjeno na preventivne izobraževalne strategije v vseh delih družbe;
d) brez odlašanja sprejmejo direktivo o enakosti, ki bi bila eden od glavnih instrumentov EU za spodbujanje in zagotavljanje resnične enakosti v EU in boj proti predsodkom in diskriminaciji;
e) zagotovijo popolno izvajanje okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov in ga okrepijo, predvsem z dolgoročno podporo lokalnim in regionalnim organom, da bi jim omogočili razvoj in izvajanje učinkovitih politik, programov in ukrepov za vključevanje Romov, ki bi morali biti skladni s standardi človekovih pravic, za to pa bi lahko uporabile razpoložljiva sredstva, tudi iz EU; strogo naj spremljajo tudi spoštovanje temeljnih pravic in izvajanje direktive o prostem gibanju;
f) zagotovijo popolno izvajanje pravice do prostega gibanja in bivanja v vsej Uniji;
g) zagotovijo, da se bodo zbirali zanesljivi podatki o kaznivih dejanjih iz sovraštva, ki bi obsegali vsaj število dogodkov, o katerih se javno poroča in ki jih evidentirajo pristojni organi, število obsodb, obrazložitve, zakaj so se kazniva dejanja obravnavala kot diskriminacijska, in izrečene kazni, ter viktimološke raziskave, ki bi obravnavale naravo in razširjenost neprijavljenih kaznivih dejanj, izkušnje žrtev kaznivih dejanj z organi za kazensko preiskovanje in pregon, vzroke, zakaj ta dejanja niso bila prijavljena, in ozaveščenost žrtev teh kaznivih dejanj o njihovih pravicah;
h) vzpostavijo ustrezne mehanizme, da bi opozorili na kazniva dejanja iz sovraštva v EU in pokazali, da oblasti ta dejanja jemljejo resno, ter spodbudili žrtve in priče, naj o teh kaznivih dejanjih poročajo, ter žrtvam omogočili, da za povzročitelje zahtevajo kazen;
i) podpišejo in ratificirajo mednarodno konvencijo Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin ter zagotovijo njeno popolno izvajanje v nacionalni zakonodaji;
j) pripravijo načrt za enakost na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, kot je Parlament že večkrat pozval;
k) poskrbijo, da bo EU podpisala konvencijo OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, saj so jo ratificirale že vse države članice;
l) izvajajo zadevne obveznosti, ki so se jim države članice zavezale v drugih mednarodnih telesih, na primer v sklepu ministrskega sveta OVSE št. 9/09 o boju proti kaznivim dejanjem iz sovraštva ter v priporočilu odbora ministrov pri Svetu Evrope CM/Rec(2010)5 o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete;
2. poziva države članice, ki nasprotujejo direktivi o enakosti in jo onemogočajo, naj svoje argumente objavijo in tako omogočijo javno in pregledno razpravo o njih;
3. poziva države članice, naj zagotovijo, da voditelji in oblasti na vseh ravneh in vse področjih (vladna, državna, regionalna in lokalna uprava, organi za kazensko preiskovanje in pregon, sodni organi, politične stranke in verski voditelji itd.) pri svojem delovanju in izjavah ne bodo navajali k diskriminaciji, nasilju in sovraštvu ali jih dopuščali;
4. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.