Predlog resolucije - B7-0141/2013Predlog resolucije
B7-0141/2013

PREDLOG RESOLUCIJE o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu

11.3.2013 - (2013/2567(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 110(2) Poslovnika

Marie-Christine Vergiat, Jacky Hénin, Willy Meyer, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou) v imenu skupine GUE/NGL

Postopek : 2013/2567(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0141/2013
Predložena besedila :
B7-0141/2013
Razprave :
Sprejeta besedila :

B7‑0141/2013

Resolucija Evropskega parlamenta o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu

(2013/2567(RSP))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in Splošnega sodišča, zlasti sodbe z dne 8. septembra 2009 o predlogu za sprejetje predhodne odločbe – člen 49 ES – Omejitve svobode opravljanja storitev – Prirejanje iger na srečo prek interneta, ter sklepov Komisije s športnega področja,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Sveta z dne 26. in 27. novembra 2012 o oblikovanju strategije za preprečevanje prirejanja športnih izidov,

–   ob upoštevanju poročila Sveta Evrope z dne 5. aprila 2012 o nujnem boju proti dogovorjenim izidom tekem,

–   ob upoštevanju Bele knjige Komisije o športu (COM(2007)0391),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o boju proti uporabi nedovoljenih poživil v športu,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o vlogi športa v izobraževanju,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o Beli knjigi o športu,

–   ob upoštevanju izjave (priloga 4 sklepov) Evropskega sveta v Nici decembra 2000 o posebnostih športa, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju skupnih politik, in njegovi družbeni vlogi v Evropi,

–   ob upoštevanju poročila Evropskega parlamenta o evropski razsežnosti v športu iz novembra 2011,

–   ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A. ker so fizične in športne dejavnosti bistvene za zdravje in razvoj človeka v vseh fazah njegovega življenja, ker prispevajo k njegovemu družbenemu, fizičnemu in umskemu razvoju, ker so bistvene za emancipacijo moških in žensk in jih je torej treba šteti kot pravico;

 

B.  ker liberalizacija številnih športnih dejavnosti s konkurenco med klubi in preoblikovanjem statusa športnega agenta v preprostega posrednika ter v zadnjih letih hiter porast stav na spletu škodita samemu duhu te dejavnosti ter omogočata vnaprejšnje dogovarjanje o izidih tekem in korupcijo v sektorju;

C. ker v svojem poročilu z dne 5. aprila 2005 Svet Evrope meni, da je prirejanje športnih rezultatov doseglo zaskrbljujočo razsežnost; visoke denarne vsote v športnih stavah so spodbudile razvoj novih oblik korupcije in kriminalne organizacije so v njih našle vire nezakonitega zaslužka in sredstvo za pranje denarja iz drugih nezakonitih dejavnosti. Torej ne gre zgolj za napad na športne vrednote ali interese športnega gibanja in organizatorje stav: ta pojav ogroža javni red in pravno državo;

D. ker je v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije z dne 8. septembra 2009 področje iger področje, na katerem lahko obstajajo „moralna, verska in kulturna razhajanja“, kar pomeni, da dejavnost ponudnika internetnih iger na srečo v eni državi ni zadosten dejavnik, ki bi mu dovoljeval, da to dejavnost opravlja v drugi državi članici, ker to področje ni usklajeno na ravni Skupnosti; ker ne le država lahko sprejme predpise o igrah na srečo, temveč je sprejetje splošnega sistema prepovedi za zaščito prebivalstva sprejemljivo in ne povzroča izkrivljanja konkurence; ker je monopol sorazmeren s ciljem boja proti kriminalu, ki ima poleg tega „prednost […] da usmerja prirejanje“ iger na srečo in tako „preprečuje, da bi se prirejale v goljufive in kaznive namene“,

E.  ker je v ponedeljek, 4. februarja 2013, Europol sporočil, da je odkril široko kriminalno mrežo, odgovorno za vnaprejšnje dogovarjanje o izidih nogometnih tekem v vsej Evropi, in ker je na podlagi raziskave Europola 380 tekem, odigranih v Evropi, sumljivih; ker je poleg tega Europol razkril, da preiskuje 425 sodnikov, igralcev, vodij klubov in storilcev hudih kaznivih dejanj, 50 osebam pa je bila doslej odvzeta prostost;

1.  ponovno zagotavlja svojo podporo pojmovanju športa kot dejavnika za razvoj posameznika, ne glede, ali se z njim ukvarja ljubiteljsko ali poklicno; ponovno poudarja enotnost športnega gibanja, ljubiteljskega ali poklicnega, ter potrebo po finančni solidarnosti v zvezah med poklicnim in množičnim športom;

2.  poudarja, da je s krepitvijo njegove družbene vloge in spodbujanjem odločne javne intervencije šport treba dokončno izvzeti iz logike tržne konkurence;

3.  poudarja, da je zaradi odzivanja na izobraževalne in demokratične izzive treba spodbujati prostovoljstvo v športu ter ščititi športna združenja ter tako zaščiti združevanje pred vsakršnimi komercialnimi odkloni;

4.  poziva države članice k učinkovitemu boju proti korupciji in zagotavljanju športne etike; zato meni, da je nujno v vseh državah vzpostaviti stroga pravila za finančni nadzor klubov;

5.  je seznanjen z željo Sveta Evrope, da se v drugi polovici leta 2014 izdela konvencija o boju proti vnaprejšnjemu dogovarjanju o izidih tekem; upa, da se bodo Evropska unija in države članice popolnoma vključile v ta postopek;

6.  meni, da so športne stave oblika komercialnega izkoriščanja tekem, ter Komisijo in države članice poziva, naj s kaznovanjem vsakršne nedovoljene uporabe zaščitijo njihovo neoporečnost, zlasti s priznavanjem pravice intelektualne lastnine organizatorjem tekem; podpira ukinitev športnih stav in meni, da bi si morale Evropska unija in države članice prizadevati, da postanejo športne stave državni monopol, kot je poudarjeno v sodbi Sodišča Evropske unije z dne 8. septembra 2009;

7.   poziva države članice, naj zagotovijo uresničevanje izjave o posebnostih športa, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju skupnih politik, in njegovi družbeni vlogi v Evropi, sprejete na zasedanju Evropskega sveta v Nici decembra 2000;

8.  meni, da bi določitev zgornje meje plačil športnikov prispevala k dobremu upravljanju in športni etiki ter k boju proti korupciji;

9.  poudarja, da mora imeti poklicni šport, njegove prireditve, obravnava v medijih (prvenstva, predstave, nacionalni in mednarodni športni dogodki), pridobivanje mladih, njihovo dela ter pozivi tujim igralcem humanistične cilje napredka za vse;

10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter evropskim, mednarodnim in nacionalnim športnim zvezam.