PREDLOG RESOLUCIJE o vračanju premoženja državam arabske pomladi v tranziciji
15.5.2013 - (2013/2612(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Tokia Saïfi, Mairead McGuinness, Elmar Brok, Roberta Angelilli, Elena Băsescu, Daniel Caspary, Anne Delvaux, Sari Essayah, Eduard Kukan, Cristian Dan Preda, Salvatore Iacolino, Giovanni La Via v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0188/2013
B7‑0193/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o vračanju premoženja državam arabske pomladi v tranziciji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o državah arabske pomladi, zlasti resolucije z dne 14. marca 2013 o razmerah v Egiptu[1],
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 270/2011 z dne 21. marca 2011 o omejevalnih ukrepih zoper nekatere osebe in subjekte glede na razmere v Egiptu,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta z dne 26. novembra 2012 o sprejetju novega zakonodajnega okvira za pospešeno vračanje premoženja v Egiptu in Tuniziji; ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z dne 26. novembra 2012,
– ob upoštevanju sklepov sopredsedujočih na srečanju delovne skupine EU-Tunizija z dne 28. in 29. septembra 2011 in delovne skupine EU-Egipt z dne14. novembra 2012, zlasti tistih delov, ki zadevajo vračanje premoženja,
– ob upoštevanju veljavnih pravnih instrumentov EU za izboljšanje postopkov zaplembe in vračanja premoženja v okviru sklepov Sveta 2001/500/PNZ, 2003/577/PNZ, 2005/212/PNZ, 2006/783/PNZ in 2007/845/PNZ ter predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2012 o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (COM(2012)0085),
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti korupciji iz leta 2005, zlasti njenega člena 43 o mednarodnem sodelovanju ter poglavja V o vrnitvi premoženja, katere pogodbenice so Egipt, Libija, Tunizija ter vse države članice EU (razen Nemčije in Češke republike, ki konvencije še nista ratificirali),
– ob upoštevanju pobude generalnega sekretarja OZN z dne 17. septembra 2007 o vrnitvi nezakonito prisvojenega premoženja,
– ob upoštevanju pobude za vrnitev nezakonito prisvojenega premoženja, ki sta jo septembra 2007 uradno dala Svetovna banka in Urad Združenih narodov za droge in kriminal,
– ob upoštevanju prvega Arabskega foruma za vrnitev premoženja, ki sta ga novembra 2012 skupaj organizirala Katar in ameriško predsedstvo skupine G8, kar je zadnja pobuda bližnjevzhodnih in zahodnih zaveznikov za krepitev mednarodnega sodelovanja, katerega namen je vrnitev državnih sredstev strmoglavljenih režimov na Bližnjem vzhodu,
– ob upoštevanju deauvillskega partnerstva z arabskimi državami v tranziciji, sklenjenega na srečanju voditeljev G8 v Deauvillu maja 2011, katerega podpisnica je tudi EU, ter zlasti njegovega akcijskega načrta za vračanje premoženja z dne 21. maja 2012,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je zamrznitev premoženja v pristojnosti EU, njegovo vračanje in repatriacija pa v pristojnosti držav članic, zato je treba pri tem postopati v skladu v nacionalnimi pravnimi določbami;
B. ker je vračanje premoženja pomembno politično vprašanje, saj simbolizira ponovno vzpostavitev pravice in odgovornosti v duhu demokracije in pravne države;
C. ker je Svet že sprejel ukrepe za lažje vračanje nezakonito prisvojenih sredstev egiptovskim in tunizijskim oblastem; ker novi zakonodajni okvir, sprejet 26. novembra 2012, državam članicam EU omogoča sprostitev zamrznjenega premoženja na podlagi sodnih odločb, ki jih priznavajo države članice, ter lažjo izmenjavo informacij med državami članicami in pristojnimi organi;
D. ker ima vrnitev premoženja, ki so si ga nezakonito prilastili nekdanji režimi, velik ekonomski pomen, poleg tega pa lahko prispeva k zagotavljanju pravice in odgovornosti ljudem v državah arabske pomladi in je zato pomembno politično vprašanje z velikim simbolnim pomenom v odnosih med EU in temi državami;
E. ker sta delovni skupini EU-Egipt in EU-Tunizija poudarili pomen vračanja nezakonito pridobljenega premoženja, ki je še vedno zamrznjeno v številnih tretjih državah; ker sta se delovni skupini strinjali, da bosta zaključili časovni načrt, ki bi lahko vključeval ustanovitev skupine za vračanje premoženja, ki bi jo za vsako državo koordinirala Evropska služba za zunanje delovanje;
F. ker skupina G8 prek deauvillskega partnerstva iz maja 2011 podpira arabske države v tranziciji v prizadevanjih za svobodno, demokratično in strpno družbo; ker njen akcijski načrt z dne 21. maja 2012 priznava, da je po arabski pomladi vračanje premoženja postalo pomembno vprašanje za regijo in mednarodno skupnost;
G. ker so od januarja 2011 sredstva in premoženje 48 ljudi, ki so si nezakonito prisvojili tunizijska državna sredstva, ter od marca 2011 sredstva in premoženje 19 ljudi, ki so si nezakonito prisvojili egiptovska državna sredstva, vključno z nekdanjima predsednikoma Tunizije in Egipta, Zinom El Abidinom Ben Alijem in Hosnijem Mubarakom, zamrznjena v EU;
H. ker je 27. marca 2013 delegacija skupnega programa Svetovne banke in Združenih narodov za vrnitev nezakonito prisvojenega premoženja, ki se je srečala z libijskimi oblastmi v Tripolisu, ponovno zagotovila svoje sodelovanje pri odkrivanju libijskega premoženja in zagotavljanju vrnitve sredstev, ki si jih je nezakonito prilastil Gadafijev režim;
I. ker ni učinkovitega sodelovanja med državami, ki vlagajo zahteve, in državami, od katerih se vrnitev zahteva, in ker so sodni postopki za vrnitev premoženja zahtevni, dolgotrajni, pravne zahteve in sistemi v državah, od katerih se vrnitev zahteva, pa so lahko različni;
J. ker se vrnitev premoženja lahko doseže z dvostranskimi sodnimi mehanizmi in večstranskim sodelovanjem; ker bi se morali postopki za vrnitev premoženja začeti na nacionalni in mednarodni ravni;
1. poudarja politični, ekonomski in družbeni pomen vrnitve premoženja, ki so ga nekdanji režimi v državah arabske pomladi nezakonito pridobili s korupcijo;
2. se zaveda, da ima vrnitev ukradenega premoženja za države arabske pomladi tudi ekonomsko in socialno težo, saj so sredstva potrebna za pomoč pri stabilizaciji gospodarstva, odpiranju novih delovnih mest ter ustvarjanju rasti v teh državah, ki se soočajo z resnimi gospodarskimi izzivi;
3. meni, da bodo dejanski ukrepi za vrnitev premoženja podprli prizadevanja držav za odstranitev najhujših posledic korupcije, hkrati pa poslali sporočilo podkupljivim uradnikom, da ni mesta, kamor bi lahko skrili svoje nezakonito pridobljeno premoženje;
4. poziva EU in države članice, naj si še naprej močno prizadevajo za hitrejše vračanje nezakonito pridobljenega premoženja, ki so ga nekdanji režimi ukradli prebivalcem v državah arabske pomladi;
5. spodbuja nacionalne urade za vračanje premoženja v vseh državah članicah, naj tesno sodelujejo in razvijajo odnose s pristojnimi organi v državah arabske pomladi ter jim pomagajo pri spopadanju z zahtevnimi sodnimi postopki; poziva EU, naj ima pomembno vlogo pri krepitvi zmogljivosti, usklajevanju in sodelovanju med državami;
6. v zvezi s tem pozdravlja pobudo Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Združenega kraljestva, Japonske, Švice in Združenih držav Amerike, da izdajo vodič s celovitim opisom svojih nacionalnih pravnih sistemov, s poudarkom na vračanju premoženja, da države, ki vlagajo zahteve, boljše spoznajo, kaj je zakonsko mogoče, katere informacije so dostopne, kakšne preiskave se lahko vodijo in kako postopati, da bi se jim z vzajemno pravno pomočjo dejansko vrnilo premoženje; spodbuja države članice, naj storijo enako;
7. pozdravlja pobudo skupine G8 za akcijski načrt za vrnitev premoženja v okviru deauvillskega partnerstva, kjer je opredelila konkretne ukrepe za spodbujanje sodelovanja in pravne pomoči, krepitve zmogljivosti in tehnične pomoči, ter predlaga vzpostavitev regionalne pobude za sodelovanje, to je Arabskega foruma za vrnitev premoženja, na katerem bi razpravljali o nadaljnjih prizadevanjih za razprave in sodelovanje;
8. meni, da je mednarodno sodelovanje, tudi med javnim in zasebnim sektorjem, ključ za rešitev tega vprašanja, zato spodbuja EU, naj tesno sodeluje z mednarodnimi partnerji, kot so Švica, mednarodne finančne institucije, zlasti pobuda Svetovne banke za vrnitev ukradenega premoženja ter Arabski forum za vrnitev premoženja, pri izvajanju konkretnih ukrepov v zvezi s tem vprašanjem ter naj še stopnjuje usklajevanje in sodelovanje;
9. poziva parlamentarno skupščino Unije za Sredozemlje, naj načne temo z nacionalnimi parlamenti, da se bodo poslanci z obeh obal Sredozemlja prepričali, da je treba aktivno spodbujati pravne ukrepe za tesnejše sodelovanje med policijo in udeleženimi sodnimi organi;
10. spodbuja EU, naj se zaveže k celovitim ukrepom za spodbujanje sodelovanja in pravne pomoči, krepitve zmogljivosti in tehnične pomoči, vključno z organiziranjem usposabljanja za nacionalne strokovnjake, za pomoč arabskim državam v tranziciji pri pridobivanju premoženja, ki so jim ga odvzeli nekdanji režimi;
11. odločno podpira prizadevanja EU za oblikovanje skupine preiskovalcev, odvetnikov in tožilcev iz držav članic in drugih evropskih držav, ki bo pristojnim organom v zadevnih državah nudila pravno pomoč in podporo;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, parlamentom in vladam držav članic, parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje in oblastem v arabskih državah.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0095.