PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah sirskih beguncev v sosednjih državah
20.5.2013 - (2013/2611(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Marietje Schaake, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Ivo Vajgl, Izaskun Bilbao Barandica, Marielle de Sarnez, Nathalie Griesbeck, Robert Rochefort, Louis Michel, Johannes Cornelis van Baalen, Sarah Ludford, Kristiina Ojuland, Sonia Alfano v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0199/2013
B7‑0228/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah sirskih beguncev v sosednjih državah
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti resolucij z dne 16. februarja[1] in 13. septembra[2] 2012,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Siriji z dne 23. marca, 23. aprila, 14. maja, 25. junija, 23. julija, 15. oktobra, 19. novembra in 10. decembra 2012 ter z dne 23. januarja, 18. februarja, 11. marca in 22. aprila 2013; ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Siriji z dne 2. marca, 29. junija in 14. decembra 2012 ter z dne 8. februarja 2013,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton o sirskih begunih, zlasti njenih pripomb med plenarnim zasedanjem v Strasbourgu dne 13. marca 2013 in njen izjave z dne 8. maja 2013; ob upoštevanju izjav evropske komisarke za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristaline Georgieve o sirskih beguncih in odzivu EU, zlasti njene izjave z dne 12. maja 2013, ter poročil o stanju in informativnega gradiva GD ECHO (humanitarna pomoč in civilna zaščita) o Siriji,
– ob upoštevanju poročil Varnostnega sveta o Siriji, ki jih je pripravila generalnega podsekretarka za humanitarne zadeve in koordinatorka za nujno pomoč Valerie Amos, zlasti poročila z dne 18. aprila 2013,
– ob upoštevanju pripomb visokega komisarja Združenih narodov za begunce Antónia Guterresa, ki jih je naslovil na Varnostni svet OZN, zlasti pripomb z dne 18. aprila 2013,
– ob upoštevanju zadnjega sirijskega načrta za regionalni odziv (RRP) za obdobje od januarja do junija 2013 in vseh načrtov za regionalni odziv, ki jih je pripravil visoki komisar OZN za begunce in ki so sledili prvemu iz marca 2012,
– ob upoštevanju načrta za odziv za humanitarno pomoč za Sirijo za leto 2013 z dne 19. decembra 2012, ki ga je vlada Sirske arabske republike pripravila v sodelovanju s sistemom OZN,
– ob upoštevanju humanitarnih biltenov o Siriji, ki jih je pripravil Urad OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA),
– ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. 46/182 z naslovom „Krepitev usklajevanja nujne humanitarne pomoči Združenih narodov“ ter vodilnih načel iz priloge k resoluciji,
– ob upoštevanju zbirnega poročila mednarodne humanitarne donatorske konference na visoki ravni za Sirijo, ki je bila v Kuvajtu 30. januarja 2013,
– ob upoštevanju končnega sporočila akcijske skupine za Sirijo („sporočilo iz Ženeve“) z dne 30. junija 2012,
– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,
– ob upoštevanju Konvencije o otrokovih pravicah in opcijskega protokola o udeležbi otrok v oboroženem spopadu, katerega podpisnica je Sirija,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je Urad visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR) do 16. maja 2013 zabeležil skupaj 1.523.626 sirskih beguncev v sosednjih državah in v Severni Afriki; ker je po ocenah skupno število beguncev, tudi nepopisanih, mnogo višje; ker je po navedbah UNHCR 7 milijonov Sircev odvisnih od pomoči, 3,1 milijona otrok potrebuje pomoč zaradi vojne v Siriji, število notranje razseljenih oseb pa je 6. maja 2013 bilo 4,25 milijona od skupno 21,4 milijona prebivalcev v Siriji;
B. ker je OZN marca ocenila, da je zaradi nasilja v Siriji umrlo okoli 80.000 ljudi, predvsem civilistov, in ker je verjetno, da se je to število znatno povečalo;
C. ker so potrebe sirskih državljanov vedno večje, največje pa so na konfliktnih območjih in območjih pod nadzorom opozicije; ker so bila glavna mesta Sirije uničena zaradi konflikta; ker je bil velik del mest Deir Az Zor, Hama, Homs in Idlib porušen;
D. ker so uničenje bistvene infrastrukture, vključno s šolami in bolnišnicami, devalvacija, naraščajoče cene hrane, pomanjkanje goriva in elektrike ter pomanjkanje vode, hrane in zdravil vplivali na večino Sircev;
E. ker je fizični dostop do ljudi v Siriji, ki potrebujejo humanitarno pomoč, še vedno zelo otežen in odvisen od sodelovanja sirske vlade;
F. ker imajo vse strani v konfliktu obveznost spoštovati mednarodno humanitarno pravo in zaščititi civiliste;
G. ker so agencije OZN poročale o napredku, ki so ga dosegle pri organizaciji medagencijskih konvojev s pomočjo čez konfliktne linije na območja pod vladnim nadzorom, na območja pod nadzorom opozicije in na sporna območja; ker birokratske ovire in kontrolne točke po državi (tako pod nadzorom vlade kot opozicije) ovirajo učinkovit humanitarni odziv na vseh sirskih območjih;
H. ker je bilo po navedbah UNHCR dne 16. maja 2013 število beguncev (vključno s tistimi, ki čakajo na registracijo) v državah sprejemnicah naslednje: v Turčiji – 347.815; v Libanonu – 474.461; v Jordaniji – 474.405; v Iraku – 148.028; v Egiptu – 68.865; v Maroku, Alžiriji in Libiji – 10.052 (registriranih); ker je dejansko število sirskih beguncev mnogo višje, saj se jih mnogo ni registriralo;
I. ker je registracija še vedno osrednji mehanizem, s katerim lahko prepoznamo in zaščitimo zadevne osebe ter jim pomagamo, zlasti nedavno prispelim s posebnimi potrebami, tudi invalidom, starejšim, mladoletnikom brez spremstva in otrokom, ločenim od družine, da bi lahko zagotovili prednostno pomoč;
J. ker se je število pomoči potrebnih hitro povečalo in se bo povečevalo še naprej; ker bi po ocenah UNHCR število sirskih beguncev do konca leta 2013 lahko doseglo 3,5 milijona, če se nasilje v Siriji ne konča; ker je od februarja 2013 sirske meje vsak dan prestopilo 8.000 ljudi;
K. ker približno tri četrtine sirskih beguncev v sosednjih državah živi izven taborišč v urbanih okoljih;
L. ker skupnosti gostiteljice in sosednje države, zlasti Libanon, Jordanija, Turčija in Irak, med krizo ohranjajo politiko odprtih meja; ker sta sposobnost in zmožnost sprejetja vedno večjega dotoka sirskih beguncev ter nudenja zatočišča tem beguncem dosegli svoje meje in države nujno potrebujejo pomoč, da bi lahko meje še naprej ohranile odprte in pomagale beguncem, vključno s podporo v zvezi z infrastrukturo;
M. ker je humanitarni dostop do Sirije odvisen od sosednjih držav;
N. ker pritok sirskih beguncev pomeni izziv za sosednje države, tudi zaradi učinka gospodarskega upada, inflacije in brezposelnosti;
O. ker pomeni vprašanje, kako plačati najemnino, vedno večji izziv za mnoge sirske begunce, saj je prenaseljenost vedno večja, poleg tega pa je konkurenca za zatočišča vedno večja, cene pa vedno višje; ker se begunci soočajo z velikimi razlikami med prihodki in odhodki, omejenimi priložnostmi za zaposlitev, izčrpanjem prihrankov in vedno višjimi ravnmi dolga;
Q. ker sta konkurenca za delovna mesta in vedno višje cene hrane dejavnika, ki povečujeta napetosti med lokalnim in begunskim prebivalstvom, zlasti v Libanonu in Jordaniji, ki skupaj gostita več kot 1 milijon beguncev;
R. ker so potrebna nadaljnja prizadevanja za povečanje podpore skupnostim gostiteljicam, da bi tako zmanjšali napetosti in odpravili breme za te skupnosti;
S. ker se Mednarodni odbor za reševanje (IRC) odziva na razmere sirskih beguncev v Jordaniji, Libanonu in Iraku, pri tem pa se predvsem osredotoča na ženske in otroke, ki imajo posebne potrebe, ki pa v mestnih begunskih skupnostih pogosto niso zadovoljene v zadostni meri;
T. ker so se sosednje države odločile za različne metode gostovanja; ker se je Libanon odločil za politiko brez taborišč in je begunce večinoma sprejel v lokalne skupnosti (po več kot 1200 vaseh); ker je za podeželsko porazdelitev beguncev potreben zahteven program mestne registracije;
U. ker je sirska kriza postala kritična grožnja Libanonu, katerega prebivalstvo se je povečalo za več kot 10 % (registrirani sirski begunci) ali več kot 25 % (ocena dejanskega števila sirskih beguncev v državi);
V. ker je približno 350.000 Sircev nameščenih v 23 begunskih taboriščih v Turčiji, Jordaniji in Iraku; ker je v gradnji še šest begunskih taborišč: štiri v Turčiji ter po eno v Jordaniji in Iraku;
W. ker omejitve financiranja še naprej ovirajo pravočasno in učinkovito zagotavljanje osnovne humanitarne pomoči; ker je za načrt za odziv za humanitarno pomoč za Sirijo potrebnih skupno 563 milijonov USD, da bi lahko obravnavali potrebe ljudi v Siriji; ker je financiranje načrta na dan 6. maja 2013 doseglo zgolj 61 %;
X. ker je sedanji načrt OZN za regionalni odziv (RRP 4) v postopku revizije za obdobje do decembra 2013; ker bo OZN 7. junija 2013 objavila novi poziv za financiranje, ki bo odražal vedno večje število beguncev, ki bežijo iz Sirije, in njihove stalne potrebe, vseboval tudi večjo podporo vladam in skupnostim gostiteljicam, verjetno pa bo znašal 3 milijarde USD;
Y. ker je po poročilih organizacij za pomoč mednarodna skupnost do sedaj dejansko zagotovila zgolj med 30 % in 40 % skupno obljubljenih sredstev;
Z. ker stopnje humanitarne pomoči verjetno ne bo mogoče vzdrževati; ker vsi udeleženi humanitarni akterji potrebujejo raven humanitarne pomoči, ki je nesorazmerna z uveljavljenimi proračuni za pomoč tradicionalnih donatorjev; ker je treba vzpostaviti izjemne mehanizme financiranja, da bi zadostili osnovnim potrebam, ki izhajajo iz krize v Siriji;
AA. ker je EU največja donatorica, ki je zagotovila 600 milijonov EUR humanitarne pomoči (265 milijonov EUR v okviru ECHO in več kot 400 milijonov EUR od držav članic); ker zagotavljanje humanitarne pomoči, ki jo financira Komisija, poteka prek pooblaščenih in strokovnih mednarodnih organizacij v skladu s humanitarnimi načeli;
AB. ker je prizadetih 400.000 palestinskih beguncev v Siriji; ker je skoraj 50.000 palestinskih beguncev Agencija OZN za pomoč in zaposlovanje (UNRWA) registrirala v Libanonu; ker je Jordanija leta 2012 svoje meje zaprla za Palestince, ki so bežali pred konfliktom v Siriji;
AC. ker sta se varnost in zaščita v jordanskem taborišču Zaatari znatno poslabšali, saj so pogosti kraje in požari; ker je Zaatari postalo četrto največje jordansko mesto z več kot 170.000 prebivalci; ker do nemirov in nasilnih protestov v begunskih taboriščih prihaja zaradi slabih življenjskih razmer in zamud pri prejemu pomoči;
AD. ker splošno pomanjkanje varnosti še naprej ogroža življenja v taboriščih in vpliva na humanitarne delavce; ker so bili ti delavci napadeni, hospitalizirani in celo ubiti med razdeljevanjem pomoči in ker so bili novinarji pretepeni;
AE. ker so po podatkih mednarodnih organizacij ženske in dekleta v begunskih taboriščih žrtve spolnega nasilja in posilstev, ki se uporabljajo tudi kot orožje v vojni; ker ni primerne zdravstvene pomoči za sirske begunce, ki so preživeli spolno nasilje; ker je to pomanjkanje dostopa do pravočasne in sočutne pomoči kršitev človekovih pravic;
AF. ker po poročanju različnih virov poroke zaradi užitka oziroma poroke mut'ah (muslimanske začasne poroke) doživljajo razcvet v sirskih begunskih taboriščih, ko moški v teh taboriščih izkoriščajo in zlorabljajo ženske in dekleta;
AG. ker bo tveganje učinka prelivanja vojne v Siriji najverjetneje postalo strukturno, ne pa priložnostno; ker si EU in mednarodna skupnost ne moreta privoščiti še ene katastrofe; ker bi politična, varnostna in humanitarna katastrofa v celotni regiji onesposobila mednarodno zmožnost odzivanja;
AH. ker je zaradi naraščajočih temperatur vedno več izbruhov epidemij;
1. opominja, da sirska vlada nosi glavno odgovornost za skrb za dobrobit svojih državljanov in omogočanje dostopa za zagotavljanje humanitarne pomoči vsem Sircem v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom;
2. poziva vse strani v konfliktu, naj spoštujejo in upoštevajo osnovno mednarodno humanitarno pravo;
3. izkazuje spoštovanje skupnostim gostiteljicam in sosednjim državam Sirije, zlasti Jordaniji, Libanonu, Turčiji in Iraku, za njihovo iznajdljivost pri zagotavljanju zatočišča in humanitarne pomoči družinam, ki so zbežale pred vojno v Siriji;
4. je zelo zaskrbljen zaradi nevarne prelomne točke, kateri se približujejo države in skupnosti gostiteljice, notranjih izzivov, s katerimi se soočajo države gostiteljice in prebivalci, ter zaradi učinkov prelivanja vojne v Siriji in dotoka sirskih beguncev, kar bi lahko povzročilo regionalno nestabilnost brez primere;
5. pozdravlja zelo obsežno operacijo humanitarne pomoči, h kateri mednarodne in lokalne organizacije prispevajo v okviru uradov OCHA in UNHCR, ter izkazuje spoštovanje vsem mednarodnim in lokalnim humanitarnim in zdravstvenim delavcem za njihov pogum in vztrajnost;
6. podpira in pozdravlja znatni prispevek Komisije in držav članic k mednarodnim programom humanitarne pomoči ter politično vodstvo, ki ga je izkazala komisarka Georgieva;
7. poziva Komisijo, naj predstavi celovit sveženj pomoči, ki bo drugim večjim donatorjem pomenil zgled, da bi obravnavala humanitarno krizo v Siriji in njenih sosedah, in sicer na osnovi treh stebrov: i) večja humanitarna pomoč (prek GD ECHO), ii) podpora, s katero bi državam gostiteljicam pomagali okrepiti lokalne skupnosti in povečati zmogljivosti in infrastrukturo (prek GD DEVCO) in iii) takojšnja uvedba svežnjev makrofinančne pomoči za Libanon in Jordanijo;
8. poudarja, da ima EU posebno odgovornost za stabilnost in varnost v svoji soseščini, ter poziva podpredsednico/visoko predstavnico ter komisarja za širitev in evropsko sosedsko politiko, naj zagotovita, da bo EU imela vodilno vlogo pri preprečevanju dejstva, da bi se vojna iz Sirije premaknila v sosednje države;
9. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj si v tesnem sodelovanju z državami članicami EU, ki so članice Varnostnega sveta OZN, prizadeva za resolucijo Varnostnega sveta, ki bi omogočila razdeljevanje humanitarne pomoči na vseh sirskih območjih in zagotovila zaščito humanitarnih delavcev;
10. poziva vse države, zlasti države članice EU, naj čim prej izpolnijo zaveze s konference donatorjev v Kuvajtu 30. januarja 2013; poziva EU in mednarodno skupnost, naj oblikujejo mehanizme odgovornosti, da bi zagotovili, da bodo vsa obljubljena sredstva dosegla upravičence, katerim so namenjena;
11. poziva vse vlade gostiteljice, naj spoštujejo načeli nevračanja in enake obravnave beguncev; poziva OZN, naj v tesnem sodelovanju z donatorji reši stalno pomanjkanje varnosti ter težave z redom in mirom v begunskih taboriščih;
12. graja uporabo spolnega nasilja v sirski vojni, tudi kot orožja v vojni, poziva EU in mednarodno skupnost, naj dodelita posebna sredstva za odpravo spolnega nasilja, ter poziva skupnosti gostiteljice, naj zagotovijo primerno zdravstveno oskrbo žrtvam spolnega nasilja;
13. poziva agencijo UNRWA, naj glede na vedno večje potrebe palestinskih beguncev v Siriji in sosednjih državah izdatno podpre tekoča prizadevanja za povečanje odpornosti teh beguncev ter zmanjšanje njihovega trpljenja in razseljenosti;
14. ponavlja svojo podporo politični rešitvi konflikta v Siriji; meni, da bi lahko konflikt rešili tako, da bi pripomogli k političnemu procesu pod vodstvom Sirije, ki bi spodbudil verodostojno in učinkovito politično rešitev v povezavi s tistimi, ki so dejansko zavezani prehodu;
15. ponovno potrjuje, da je ločenost humanitarne in politične poti, s čimer bi olajšali dostop do pomoči potrebnih, prednostna naloga;
16. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic ter vsem udeležencem konflikta v Siriji.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0057.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0351.