PREDLOG RESOLUCIJE o demokratičnem odločanju v ekonomski in monetarni uniji
10.6.2013 - (2013/2672(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Derk Jan Eppink v imenu skupine ECR
B7‑0272/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o demokratičnem odločanju v ekonomski in monetarni uniji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočil Komisije z naslovom „Predhodno usklajevanje načrtov za pomembne reforme ekonomske politike” (COM(2013)0166) in „Uvedba instrumenta za konvergenco in konkurenčnost” (COM(2013)0165),
– ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (v nadaljnjem besedilu: fiskalni pakt) z dne 2. marca 2012,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 13. in 14. decembra 2012,
– ob upoštevanju načrta Komisije za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo z dne 28. novembra 2012,
– ob upoštevanju poročila predsednika Evropskega sveta z dne 5. decembra 2012 z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“,
– ob upoštevanju Uredb (EU) št. 1176/2011 in št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: šesterček),
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. .../2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic euroobmočja in ob upoštevanju Uredbe (EU) št. .../2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (v nadaljnjem besedilu: dvojček),
– ob upoštevanju členov 5, 6 in 7 Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker bi moralo tesnejše evropsko povezovanje nujno vključevati učinkovit institucionalni nadzor, da bi zagotovili večjo demokratično legitimnost, odgovornost in preglednost ter podporo državljanov;
B. ker bi moralo tesnejše evropsko povezovanje zagotoviti večjo parlamentarno udeležbo na nacionalni ravni in na ravni EU;
C. ker je treba povečati demokratično legitimnost v zvezi s projektom Komisije za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo, kot je bilo poudarjeno v načrtu, tako da se s pomočjo ustreznega pravnega postopka v zakonodajni postopek ter v pripravo morebitnih prihodnih sprememb Pogodb vključi nacionalne parlamente, zlasti tiste z euroobmočja, in Evropski parlament;
D. ker je kriza razkrila znaten demokratični deficit pri gospodarski in finančni politiki, ki sta kot področji evropske politike za državljane še posebej pomembni; ker za nekatere države članice veljajo varčevalni ukrepi, ki jih njihovi parlamenti sami nikoli ne bi sprejeli, medtem ko so druge države članice prisiljene odobriti znatna posojila ali jamstva, da bi preprečile razpad evra; ker nacionalni parlamenti zaradi učinkov prelivanja nacionalnih gospodarstev in odločitev v zvezi s fiskalno politiko gospodarstev drugih držav članic euroobmočja dejansko nimajo več proračunske avtonomije;
E. ker je treba ustrezno upoštevati vzajemne učinke prelivanja med državami ekonomske in monetarne unije in državami, ki niso članice euroobmočja;
F. ker bi napredek na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji moral upoštevati željo držav članic, ki imajo možnost odstopanja od uvedbe evra, da obdržijo svoje nacionalne valute;
G. ker bi morali oblikovalci politike in poslanci na ravni Unije in nacionalni ravni državljane stalno obveščati o koristih in možnih pomanjkljivostih enotne valute ter o stroških in tveganjih, povezanih z razpadom euroobmočja;
H. ker lahko institucije Unije ter predsedniki držav in vlad držav članic na splošno, držav članic euroobmočja pa še posebej, bistveno prispevajo k verodostojni prepotrebni ponovni vzpostavitvi zaupanja, tako da zagotovijo večjo preglednost in demokratično legitimnost političnih odločitev, predlaganih v načrtu Komisije, ter parlamentarno udeležbo pri teh odločitvah;
I. ker so nacionalne vlade in evropske institucije, da bi ublažile gospodarsko in finančno krizo in se odzvale na strukturne pomanjkljivosti ekonomske in monetarne unije, sprejele širok nabor ukrepov za zagotovitev finančne stabilnosti in izboljšanje gospodarskega upravljanja;
J. ker del teh prizadevanj, na primer nekatera posebna pravila v zvezi s finančnimi sankcijami v šesterčku in ustanovitev Evropskega mehanizma za stabilnost, zadeva le države članice euroobmočja; ker so države članice euroobmočja in šest držav članic, ki niso del euroobmočja, sprejele pakt „euro plus“, države članice euroobmočja in osem držav članic, ki niso del euroobmočja, pa so sprejele Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji; ker imata dve državi članici možnost neuvedbe eura;
K. ker člen 123 PDEU prepoveduje monetarno financiranje vlad; ker ni javne podpore za vzpostavitev formalnega sistema fiskalnih transferjev znotraj ekonomske in monetarne unije;
1. ponovno poudarja, da upravljanje ekonomske in monetarne unije ne sme posegati v pravice nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta, zlasti kadar je predviden prenos suverenosti; poudarja, da ustrezna legitimnost in odgovornost zahtevata demokratične odločitve in da ju morajo na ustrezni nacionalni ravni ter na ravni EU zagotavljati nacionalni parlamenti in Evropski parlament; za zagotovitev večje demokratične legitimnosti spodbuja izvajanje referendumov v državah članicah, kjer ustavne določbe to dopuščajo;
2. je seznanjen s sporočilom Komisije z naslovom „Predhodno usklajevanje načrtov za pomembne reforme ekonomske politike“ (COM(2013)0166); obžaluje, da Komisija za sprejete odločitve predvideva samo zelo omejen obseg parlamentarne odgovornosti; zahteva skrbno načrtovanje postopka, po katerem naj bi Komisija parlamentu zadevne države članice na njegovo zahtevo predstavila mnenje o pomembnih reformah ekonomske politike in utemeljila vse priporočene spremembe predlaganih reform, preden bo parlament te države članice z navadno večino sprejel ali zavrnil to mnenje.
3. je seznanjen s sporočilom Komisije z naslovom „Uvedba instrumenta za konvergenco in konkurenčnost“ (COM(2013)0165) kot sredstvom za okrepitev zavezanosti in učinkovitosti gospodarske politike; poudarja, da bi moralo biti sodelovanje pri vsakem tovrstnem instrumentu izključno prostovoljno, tako za države članice euroobmočje, kot za nečlanice euroobmočja; predlaga, da se pri tovrstnih instrumentih za finančno podporne mehanizme kot pravno podlago uporabi člen 353 PDEU;
4. poziva Komisijo, naj pripravi seznam prihodnjih institucionalnih premikov, za katere meni, da so v naslednjih dvanajstih mesecih potrebni za vzpostavitev močnejše strukture ekonomske in monetarne unije, ter naj o tem nemudoma obvesti zakonodajalce, da bo zagotovljena okrepljena pravica nacionalnih parlamentov do nadzora skladnosti teh predlogov z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;
5. poudarja, da mora imeti izvajanje že sprejetih ukrepov prednost pred novimi predlogi; poziva Komisijo, naj z neodvisno zunanjo oceno učinka upraviči dodano vrednost vsakega novega predloga na področju gospodarskega upravljanja, zlasti kadar je predviden prenos suverenosti;
6. ugotavlja, da je Euroskupina finančnih ministrov postala manj učinkovita kot forum usklajevanja ekonomskih politik, ker so njene metode dela formalizirali z uvedbo stalnega sekretariata in predsedstva s časovno omejenim mandatom; zato nasprotuje nadaljnji formalizaciji, vključno s predlogom imenovanja profesionalnega predsednika Euroskupine;
7. meni, da EU in ekonomska in monetarna unija ne moreta biti demokratično vzdržni brez decentralizacije pristojnosti in njihovim prenosom na nacionalne parlamente; poleg obstoječega sistema z rumenim kartonom predlaga sistem rdečega kartona, s katerim bi nacionalni parlamenti lahko prisilili Evropsko komisijo k umiku nezaželenih zakonodajnih predlogov;
8. pozdravlja oblikovanje enotnega nadzornega mehanizma, ki bo pokrival euroobmočje, odprt pa bo za vse ostale države članice EU; meni, da bi se morala predlagana „bančna unija“, če želimo preseči strukturne pomanjkljivosti, ki so povezane z ekonomsko in monetarno unijo, in učinkovito zmanjšati prežetost z moralnim tveganjem, opreti na prejšnje reforme sektorja finančnih storitev Unije, vključno z ustanovitvijo Evropskega bančnega organa (EBA), Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), in tudi na okrepljeno gospodarsko upravljanje, zlasti v euroobmočju, ter novi proračunski okvir evropskega semestra, da bi lahko zagotovila večjo odpornost in konkurenčnost bančnega sektorja Unije, večje zaupanje vanj in večje kapitalske rezerve, da javnim proračunom držav članic v prihodnosti ne bi bilo treba prevzemati stroškov za reševanje bank;
9. meni, da bi morala država članica, katere valuta je euro, ki se ne želi še bolj odreči proračunski neodvisnosti, dobiti možnost, da lahko zapusti euroobmočje; vabi Komisijo in Euroskupino – v povezavi z Evropsko centralno banko – naj v takšnem primeru zadevni državi članici pomagata s praktičnimi ukrepi, ki bodo omogočili čim bolj nemoten umik iz euroobmočja;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.