PREDLOG RESOLUCIJE o pregledu irskega predsedstva, vključno z dogovorom o večletnem finančnem okviru
1.7.2013 - ((2012)2799(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Rebecca Harms, Daniel Cohn-Bendit, Helga Trüpel, Isabelle Durant, François Alfonsi v imenu skupine Verts/ALE
B7‑0332/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o pregledu irskega predsedstva, vključno z dogovorom o večletnem finančnem okviru
((2012)2799(RSP))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 295, 310, 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2011 o proračunu za strategijo Evropa 2020 (COM(2011)0500),
– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 29. junija 2011 o Medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2011)0403),
– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 29. junija 2011 in spremenjenem predlogu Komisije z dne 6. julija 2012 za uredbo Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2011)0398) in COM(2012)0388),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2012 o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstvih[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 v interesu doseganja pozitivnega izida postopka odobritve večletnega finančnega okvira 2014–2020[3],
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, sprejetih 8. februarja 2013,
– ob upoštevanju osnutka uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, kot ga je predlagalo irsko predsedstvo na vrhunskem srečanju 27. junija 2013,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker bo po pridobitvi soglasja Evropskega parlamenta Svet v skladu s členom 312(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in s posebnim zakonodajnim postopkom soglasno sprejel uredbo, ki določa večletni finančni okvir; ker lahko Evropski svet v skladu s členom 312(2) PDEU soglasno sprejme sklep, s katerim Svetu podeli pooblastila za sprejetje uredbe o večletnem finančnem okviru s kvalificirano večino;
B. ker morajo biti v skladu s členom 310(1) PDEU v proračunu prikazane vse postavke prihodkov in odhodkov Unije;
C. ker se Evropski parlament, Svet in Komisija v skladu s členom 295 PDEU med seboj posvetujejo in v medsebojnem soglasju določijo načine svojega sodelovanja in ker bi bilo treba v zvezi s tem sprejeti medinstitucionalni sporazum za izboljšanje delovanja letnega proračunskega postopka in sodelovanja med institucijami v zvezi s proračunskimi zadevami;
D. ker si mora v skladu s členom 311 PDEU Unija sama zagotoviti sredstva, potrebna za izpolnitev svojih ciljev in izvajanje politik, in ker se mora v celoti financirati iz lastnih sredstev; ker se mora Svet posvetovati s Parlamentom, preden sprejme nov sklep o reformi virov lastnih sredstev, in ker mora pridobiti soglasje Parlamenta, preden sprejme pravila o ukrepih za izvajanje sistema lastnih sredstev;
E. ker bo uredba o večletnem finančnem okviru tokrat prvič sprejeta na podlagi novih določb Lizbonske pogodbe in zato prinaša nove ureditve sodelovanja med institucijami, ki so namenjene usklajevanju učinkovitega sprejemanja odločitev ob spoštovanju posebnih pravic iz Pogodbe;
F. ker daje Lizbonska pogodba Evropski uniji pomembne nove pristojnosti, na primer na področju zunanjega delovanja (člen 27(3) PEU), športa (člen 165 PDEU), vesolja (člen 189 PDEU), podnebnih sprememb (člen 191 PDEU), energije (člen 194 PDEU), turizma (člen 195 PDEU) in civilne zaščite (člen 196 PDEU);
G. ker je Parlament v resoluciji z dne 8. junija 2011, sprejeti z veliko večino, predstavil svoje splošne politične prednostne naloge za naslednji večletni finančni okvir, tako v zakonodajnem kot proračunskem smislu;
H. ker je Parlament v resoluciji z dne 13. junija 2012, sprejeti z veliko večino, predstavil svoje splošne proračunske prednostne naloge za naslednji večletni finančni okvir, tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov;
I. ker je Parlament v resoluciji z dne 23. oktobra 2012, sprejeti z veliko večino, obnovil svoje splošne proračunske prednostne naloge z namenom zagotovitve pozitivnega izida večletnega finančnega okvira 2014–2020, tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov;
J. ker je Parlament v resoluciji z dne 13. marca 2013, sprejeti z veliko večino, zapisal pogoje, ki so potrebni za njegovo soglasje o večletnem finančnem okviru;
Splošno
Izid
1. zavrača končni politični sporazum o večletnem finančnem okviru 2014–2020, kot ga je predlagalo irsko predsedstvo in ga je v skladu s členom 324 PDEU na sestanku dne 27. junija 2013 podprl predsednik Evropskega parlamenta; je trdno prepričan, da politični sporazum Uniji ne bo omogočil, da bi izpolnila svoje obveznosti na politični in proračunski ravni;
2. meni, da je celoten sveženj o večletnem finančnem okviru in medinstitucionalnem sporazumu daleč od prvotnega pogajalskega stališča Parlamenta in da ne ponuja odgovora na nobeno od njegovih bistvenih zahtev iz resolucije z dne 13. marca 2013, sprejete z veliko večino, kot so bistveno povečanje v prihodnost usmerjenih politik, obvezen in obširen pregled, največja splošno prilagodljivost ter sporazum o lastnih virih;
3. poziva k nadaljevanju pogajanj o večletnem finančnem okviru; zato opozarja, da bodo zgornje meje in druge določbe za leto 2013 podaljšane do sprejetja novega finančnega sprejema, če ta ne bo sprejet do konca leta 2013; poudarja, da bi bil v tem primeru Parlament pripravljen doseči hiter dogovor s Svetom in Komisijo ter spremeniti notranjo strukturo večletnega finančnega okvira, da bi odražala nove politične prednostne naloge, in sprejeti vso zakonodajno podlago;
Pogajalski proces
4. opozarja, da so pogajanja vodile tri velike skupine, predvsem v času tristranskih pogovorov, štiri druge skupine Evropskega parlamenta pa so bile de facto izključene;
5. poudarja, da je pogajalska skupina ves čas zavračala ustrezna pogajanja o večletnem finančnem okviru po razdelkih in za vsako leto posebej, medtem ko je v resoluciji z dne 13. marca 2013, ki je bila sprejeta z veliko večino, Parlament zavrnil zgornje meje večletnega finančnega okvira, o katerih je odločal Evropski Svet, in sporazum;
6. je trdno odločen, da bo v celoti izvajal svoje zakonodajne pravice, ki so določene v Lizbonski pogodbi; še enkrat poudarja, da pogajanj o delih, ki spadajo v okvir rednega zakonodajnega postopka, ne morejo nadomestiti sklepi Evropskega sveta o večletnem finančnem okviru, ki jih je treba obravnavati zgolj kot politična priporočila Svetu; svari Svet pred vsakim poskusom zmanjševanja zakonodajnih pristojnosti Evropskega parlamenta, predvsem na področju reforme kohezijske politike in skupne kmetijske politike;
7. meni, da je proces, v katerem je bil dosežen končni politični sporazum med tremi institucijami EU, nesprejemljiv in pomeni zlorabo zaupanja, saj je potekal za zaprtimi vrati in na nepregleden način;
Predpogoji
8. ponovno izraža močno nasprotovanje sedanji akumulaciji in prerazporejanju neporavnanih terjatev v proračunu EU ter močno nasprotuje finančnemu okviru, ki bi lahko povzročil strukturni primanjkljaj v proračunu EU, saj je to v nasprotju s Pogodbo (člen 310 in člen 323 PDEU);
9. zato je odločen, da prepreči vsak nadaljnji prenos plačil iz leta 2013 v naslednji večletni finančni okvir; opozarja na izjavo, ki je priložena proračunu EU za leto 2013, v kateri se Komisijo poziva, naj v zgodnji fazi leta 2013 predloži predlog spremembe proračuna, ki bo namenjen izključno kritju vseh neporavnanih terjatev v letu 2012; poudarja, da ne bo končal teh pogajanj, dokler Svet in Parlament ne sprejmeta te spremembe proračuna;
Posebni preudarki
Skupni znesek
10. strogo zavrača skupni znesek zgornjih mej večletnega finančnega okvira iz političnega sporazuma, tako v obveznostih in plačilih, saj bi to pomenilo dodatno varčevanje na ravni EU poleg varčevanja, ki se že izvaja na ravni držav članic, medtem ko je za odziv na krizo nujno potreben načrt za trajnosten in okolju prijazen razvoj;
11. je trdno prepričan, da je raven sredstev za obveznosti (960 milijard EUR) iz političnega sporazuma o večletnem finančnem okviru, ki je nekritično kopirana iz sklepov Evropskega sveta, močno prenizka, da bi Unija lahko izpolnila svoje obveznosti iz Pogodbe, ustrezno financirala svoje nove naloge in pristojnosti iz Lizbonske pogodbe in dosegla cilje iz strategije EU 2020;
12. poudarja, da raven obveznosti predstavlja le 1 % BDP EU v primerjavi z 1,2 % BDP EU iz sedanje finančne perspektive; opozarja, da zgornja meja lastnih sredstev omogoča Uniji proračun za obveznosti v višini 1,29 % BDP EU;
13. opozarja, da skupna raven sredstev za obveznosti v večletnem finančnem okviru 2014–2020 predstavlja rez v višini 85 milijard EUR glede na prvotni predlog Komisije, ki je že pomenil sedemletno zamrznitev na ravni za leto 2013;
14. poudarja, da se bo glede na politični sporazum o večletnem finančnem okviru proračun Unije za večletni finančni okvir skrčil za osem odstotkov glede na raven za leto 2013, medtem ko so se njegove pristojnosti in cilji v zadnjih letih ves čas povečevali;
15. je popolnoma prepričan, da je raven plačil (908,4 milijard EUR) iz političnega sporazuma o večletnem finančnem okviru, ki je nekritično kopirana iz sklepov Evropskega sveta, močno prenizka, da bi Unija lahko izpolnila svoje obveznosti iz člena 323 PDEU; zato poudarja, da bo raven neporavnanih obveznosti do konca leta 2020 še višja kot ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira;
16. poudarja, da skupna raven plačil v večletnem finančnem okviru 2014–2020 predstavlja rez v višini 91 milijard EUR glede na prvotni predlog Komisije, ki je že pomenil sedemletno zamrznitev na ravni za leto 2013;
17. poudarja, da ta raven plačil predstavlja le 0,95 % BDP EU v primerjavi z 1,06 % BDP EU iz sedanje finančne perspektive; opozarja, da zgornja meja lastnih sredstev omogoča Uniji proračun za plačila v višini 1,23 % BDP EU;
18. poudarja, da bodo neporavnane obveznosti, ki so bile ob koncu leta 2012 ocenjene na 217 milijard EUR, glede na politični sporazum o večletnem finančnem okviru še naprej rasle; opozarja Evropski parlament, da bo s sprejetjem političnega sporazuma o večletnem finančnem okviru podprl nadaljevanje trenda naraščanja neporavnanih obveznosti in prevzel odgovornost za prihodnje težave s plačili;
Lastna sredstva
19. meni, da je politični sporazum o večletnem finančnem okviru kar zadeva lastna sredstva nesprejemljiv; poudarja, da sporazum o lastnih sredstvih temelji na nezavezujoči pisni izjavi, ki ne vsebuje političnega načrta ali ciljev;
20. zato opozarja na svoje pogajalsko stališče, izraženo v resoluciji z dne 13. junija 2012 in potrjeno v internem poročilu z dne 23. oktobra 2012, da ni pripravljen dati soglasja naslednji uredbi o večletnem finančnem okviru brez reforme sistema lastnih sredstev;
21. poziva, naj bo proračun EU v celoti financiran iz sistema lastnih sredstev, kot je navedeno v členu 311 PDEU, in naj se tako odpravijo rabati in popravni mehanizmi ter se postopoma opustijo prispevki iz naslova BND; vztraja, da je treba zmanjšati prispevke iz naslova BND s povečanjem prispevkov iz resničnih lastnih sredstev in tako omogočiti lažje letne proračunske postopke na ravni EU in proračunsko konsolidacijo na nacionalni ravni;
22. ponovno pozdravlja zakonodajne predloge o lastnih sredstvih, ki jih je vložila Komisija, predvsem o davku na finančne transakcije, ki bo osnova za resnično reformo sistema lastnih sredstev; poziva Komisijo, naj čim prej pripravi dodatne predloge o lastnih sredstvih in naj pri tem upošteva rezultate evropskih volitev;
Povolilni pregled
23. meni, da pregled iz političnega sporazuma ni zavezujoč, saj Evropski komisiji ni treba izvesti pregleda uredbe o večletnem finančnem okviru po evropskih volitvah; poudarja, da se bo zaradi klavzule o soglasju skoraj nemogoče odzvati na nove politične, gospodarske, socialne in okoljske razmere, če se nova Evropska komisija odloči, da bo izvedla pregled večletnega finančnega okvira;
24. močno verjame, da bi morala imeti naslednji Evropski parlament in Komisija, ki bosta začela z delom po evropskih volitvah leta 2014, možnost, da izvedeta revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020, če želimo zagotoviti polno demokratično legitimnost; zato poudarja svoje stališče v prid obveznega in obsežnega pregleda večletnega finančnega okvira ali po možnosti časovne omejitve veljavnosti; meni, da bi moral biti pregled pravno zavezujoč in vključen v uredbo o večletnem finančnem okviru ter sprejet s kvalificirano večino v Svetu, pri čemer se v celoti uporabi premostitvena klavzula iz člena 312(2) PDEU;
Prilagodljivost
25. je prepričan, da politični dogovor o večletnem finančnem okviru ne zajema največje ravni splošne prilagodljivosti, kot jo je zahteval Evropski parlament v svoji resoluciji, o kateri je glasoval 13. marca 2013, in tudi v resoluciji, o kateri je glasoval 23. oktobra 2012, v kateri je zapisano, da „sedemletno obdobje zahteva kar največjo raven prilagodljivosti, če želimo imeti uresničljiv in učinkovit večletni finančni okvir‟;
26. poudarja, da prilagodljivost pri plačilih, predlagana v političnem dogovoru o večletnem finančnem okviru, ni najvišja splošna raven prilagodljivosti, saj od leta 2018 dalje uvaja omejitev samodejnega prenosa neporabljenih plačil iz N-1; meni, da takšna omejitev ustvarja morebitno tveganje, da neporabljenih plačil ne bo mogoče prenesti v proračun za naslednjo leto, s čimer bo ogrožena popolna uporaba zgornje meje plačil iz večletnega finančnega okvira;
27. meni, da je kakršno koli omejevanje samodejnih prenosov neporabljenih plačil samo po sebi omejeno na načelo najvišje skupne ravni prilagodljivosti, pri nekaterih državah članicah pa ustvarja tudi težnjo, da v proračun EU uvrstijo premalo plačil in se tako izognejo polni uporabi zgornje meje za plačila;
28. poudarja, da prilagodljivost sredstev za obveznosti, predlagana v političnem dogovoru o večletnem finančnem okviru, ni najvišja in splošna raven prilagodljivosti, saj uvaja časovno omejitev, s tem ko od leta 2017 dalje ne dovoljuje samodejnega prenosa neporabljenih sredstev za obveznosti;
29. meni, da je uvedba omejitve samodejnega prenosa neporabljenih plačil sama po sebi omejena na načela najvišje skupne ravni prilagodljivosti, ustvarja pa tudi prepričanost, da sredstva za obveznosti nikdar ne bodo dosegla omejitev iz večletnega finančnega okvira;
30. poudarja, da bo politični dogovor o večletnem finančnem okviru oslabil uporabo varnostne rezerve, ki je predvidena kot skrajna možnost, s katero je mogoče na podlagi glasovanja s kvalificirano večino prekoračiti zgornje meje večletnega finančnega okvira do vključno 0.03 % BND EU, saj bo uvedla načelo obvezne izravnave med tekočim in prihodnjimi proračunskimi leti; je zato prepričan, da bo Evropski parlament znižal skupno prilagodljivost večletnega finančnega okvira tako, da se bo strinjal z omejitvijo uporabe in obsega varnostne rezerve;
31. poudarja, da so posebni instrumenti, ki presegajo zgornje meje večletnega finančnega okvira, instrumenti, ki poenostavljajo letni proračunski postopek, ne predstavljajo pa zavezujoče obveznosti, saj so predvideni zgolj za nepredvidene dogodke; je zato prepričan, da finančna sredstva za posebne instrumente zaradi te posebnosti ne smejo biti manjša kot v prvotnem predlogu Komisije, razširiti pa je treba njihovo prilagodljivost, da bi bilo mogoče neporabljena sredstva prenesti na preostanek večletnega finančnega okvira;
Zgoščevanje sredstev za programe v začetnem obdobju
32. meni, da zgoščevanje sredstev v začetnem obdobju ne pomeni večje, temveč zgolj zgodnejšo porabo; zato vztraja pri tem, da ima zgoščevanje sredstev v začetnem obdobju sicer politični učinek, vendar ga ne gre obravnavati kot skupnega povečanja proračuna, pač pa kot način za hitrejšo porabo od predvidene;
33. meni, da prilagodljivost pri sredstvih za obveznosti Uniji omogoča sprostitev proračunskih vrstic, za katere utegnejo biti sredstva iz političnih razlogov porabljena v začetku obdobja; vendar pa poudarja, da zaradi omejene razlike do zgornje meje, ki je v večletnem finančnem okviru na voljo za obveznosti, obstaja nevarnost, da bo po letu 2015 mogoče opravljati prenose le, če bosta proračunska organa sklenila še dodatno zmanjšati proračun EU ter tako omogočila prenos neporabljenih sredstev za obveznosti;
34. poudarja, da Svet s tem, ko zavrača spremembo zgornje meje večletnega finančnega okvira po letu in razdelkih, sili Komisijo v pomikanje nekaterih sredstev proti koncu obdobja, da bi financirala zgoščevanje sredstev v začetku obdobja, zato zahteva, da Komisija javno opredeli proračunske vrstice, ki jih bo pomaknila na konec obdobja, da bi nadomestila zgoščevanje drugih v začetku obdobja;
35. pozdravlja zgoščevanje sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih v proračunih za leto 2014 in 2015; vendar pa opozarja na tveganje, da bo proračun za to pobudo (6 milijard EUR, od katerih se 3 milijarde EUR zagotovijo iz Evropskega socialnega sklada) v celoti izčrpan do leta 2015; poziva Evropsko komisijo, naj pripravi novo uredbo o pobudi za zaposlovanje mladih, s katero bi povečali sredstva, ki so namenjena zanjo, ter povečali učinkovitost in trajnost te pobude;
36. poudarja, da 6 milijard EUR v prvih dveh letih večletnega finančnega okvira še zdaleč ne bo dovolj, da bi se lahko spopadli z naglo naraščajočo brezposelnostjo mladih v vsej Uniji;
37. ceni možnost, da se sredstva za proračun programa Obzorje 2020 zgostijo v začetnem obdobju; meni pa, da je znesek (200 milijonov EUR za leti 2014 in 2015 od skupaj 70,2 milijarde EUR), prenesen v začetno obdobje, postranskega pomena, saj ne bo preprečil zmanjšanja proračuna Unije za raziskave in razvoj v letih 2014 in 2015 v primerjavi z letom 2013, čeprav so se voditelji držav in vlad 8. februarja 2013 sporazumeli, da bodo zagotovili, da se bo proračun za Obzorje 2020 glede na leto 2013 dejansko povečal; poudarja tudi, da se program s tem ne bo izognil zmanjšanju sredstev, o katerem so se dogovorili voditelji držav in vlad, Komisija pa ga je opredelila v indikativni razčlenitvi večletnega finančnega okvira (–12 %);
38. je zadovoljen, da so se sredstva iz proračuna za program Erasmus+ prenesla v začetno obdobje; meni pa, da je to glede na skupna proračunska sredstva, namenjena programu, zgolj kozmetična sprememba (150 milijonov EUR za leti 2014 in 205 od skupaj 13 milijard EUR); poudarja pa, da se program s tem ne bo izognil zmanjšanju sredstev, o katerem so se dogovorili voditelji držav in vlad, Komisija pa ga je opredelila v indikativni razčlenitvi večletnega finančnega okvira (-14 %);
39. je zadovoljen, da so se sredstva za program COSME prenesla v začetno obdobje; meni pa, da je to glede na skupna proračunska sredstva, namenjena programu, zgolj simbolična sprememba (50 milijonov EUR za leti 2014 in 205 od skupaj 2 milijard EUR); poudarja pa, da se program s tem ne bo izognil zmanjšanju sredstev, o katerem so se dogovorili voditelji držav in vlad, Komisija pa ga je opredelila v indikativni razčlenitvi večletnega finančnega okvira (-15 %);
Sklad za najbolj prikrajšane
40. je zadovoljen, da so se sredstva, namenjena skladu za najbolj prikrajšane, povečala za 1 milijardo EUR, pri čemer so skupna sredstva ostala na ravni iz leta 2013; kljub temu poudarja, da bo povečanje prostovoljno, s čimer je zgolj hipotetično, posledično pa se bodo zmanjšala sredstva za druge projekte, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada; poudarja tudi, da se bo intenzivnost pomoči za najbolj prikrajšane zmanjšala zaradi dejstva, da bodo od leta 2014 imele vse države članice dostop do sklada;
Trajanje
41. ponovno izraža stališče, da bi petletno obdobje bolje uskladilo trajanje večletnega finančnega okvira z mandatom institucij, s tem pa povečalo demokratično odgovornost; zato meni, da Evropski parlament v sedanji sestavi ne bi smel obvezati naslednje sestave Parlamenta in Komisije s sedemletnim večletnim finančnim okvirom, razen če se na podlagi glasovanja s kvalificirano večino doda zavezujoča revizijska klavzula po volitvah;
42. je prepričan, da bo nesoglasje o večletnem finančnem okviru državljanom EU omogočilo, da se bodo na naslednjih evropskih volitvah vključili v politično razpravo in bolje uskladili naslednjo finančno perspektivo do konca desetletja in političnega cikla;
Zgornje meje večletnega finančnega okvira
Strategija EU 2020
43. je prepričan, da je dodana vrednost zgornjih meja večletnega finančnega okvira v financiranju političnega projekta, ki institucijam in deležnikom zagotavlja predvidljivost in gotovost; meni, da so vse institucije EU sprejele strategijo EU 2020 kot strategijo za preostanek desetletja, zato ta strategija vse institucije EU in države članice zavezuje k ustreznemu financiranju dogovorjene politične agende; zaradi tega obžaluje, da strategija EU 2020 ni dovolj ambiciozna, in meni, da so njeni cilji zgolj osnovni minimum; meni pa, da je zmanjšanje zgornjih meja večletnega finančnega okvira za 85 milijard v primerjavi s predlogom Komisije, ki ga je želela zamrzniti na raven iz leta 2013, v popolnem nasprotju s programom strategije EU 2020;
44. spominja, da je socialni cilj strategije EU 2020, da bo leta 2020 zaposlenih 75 % oseb, starih med 20 in 64 let; je zaskrbljen, da sredstva, ki so na voljo do zgornje meje večletnega finančnega okvira, ne bodo zadoščala za prebroditev krize in zadostno zmanjšanje stopnje brezposelnosti do leta 2020;
45. opozarja, da je cilj strategije EU 2020 vsaj 3 % BDP nameniti raziskavam in razvoju; je trdno prepričan, da so globoki rezi v sredstva, namenjena programom za raziskave in razvoj ter mala in srednja podjetja, v nasprotju z dogovorjenimi cilji;
46. meni, da bi moral imeti proračun EU osrednjo vlogo pri financiranju podnebnih in energetskih ciljev EU 2020 (tako imenovanega cilja 20-20-20); obžaluje, da so podnebni in energetski cilji strategije EU 2020 premalo ambiciozni in ne nujno zavezujoči; zato meni, da bi bilo treba učinek vzvoda, ki ga ima večletni finančni okvir, preusmeriti v dodatne ukrepe, povezane s podnebjem;
47. se strinja s tem, da se podnebni ukrepi vključijo v ustrezne instrumente; meni, da bi moralo biti zaradi vključevanja teh ukrepov v različne politike vsaj 20 % odhodkov naslednjega večletnega finančnega okvira povezanih s podnebjem; obžaluje pa, da vključevanje podnebnih ukrepov ni odločnejše;
48. je prepričan, da so izobraževalni cilji, opredeljeni v strategiji EU 2020, nujni za zagotavljanje pravičnih in enakih možnosti za vse državljane EU; ostro zavrača zmanjšanje sredstev v večletnem finančnem okviru za programe, povezane s kulturo in izobraževanjem; meni, da bo to oslabilo EU;
49. je trdno prepričan, da bi morala biti vsakršna solidarnost v EU v prvi vrsti usmerjena k najrevnejšim; meni, da bi bilo treba v proračunskem smislu v vseh ustreznih sektorskih politikah okrepiti boj proti revščini in socialni izključenosti, da bi zagotovili uresničitev ciljev strategije EU 2020 na področju izkoreninjenja revščine;
Razdelek 1a
50. poudarja, da je bil razdelek 1a, ki se osredotoča na raziskave in inovacije, mala in srednja podjetja, izobraževanje mladih in velike infrastrukturne projekte, zaradi političnega sporazuma o večletnem finančnem okviru najbolj okrnjen (–24 % glede na predlog Komisije);
51. meni, da je ta razdelek osrednja prednostna naloga v prihodnost usmerjenega in sodobnega proračuna; je trdno prepričan, da obstaja nevarnost, da bo strategija EU 2020 spodletela, enako kot lizbonska strategija, če se ne bo zgornja meja razdelka 1a v večletnem finančnem okviru znatno povečala;
52. poudarja, da so bili obsežni projekti, pri katerih pogosto prihaja do prekoračitve sredstev, zlasti ITER in COPERNICUS, vključeni v razdelek 1a, to pa v primeru prekoračitev povečuje tveganje za druge programe v tem razdelku; ponovno izraža podporo predlogu Komisije o tem, da bi se obsežne projekte financiralo nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, s čimer bi preprečili tveganje v primeru prekoračitev;
Razdelek 1b
53. poudarja, da se je razdelek 1b, iz katerega se financirata kohezijska politika in pobuda za zaposlovanje mladih, zmanjšal za 4 % glede na predlog Komisije, ki je zaradi reforme strukturnih skladov že zajemal precejšnje zmanjšanje;
54. poudarja, da se bo 50 % pobude za zaposlovanje mladih financiralo iz Evropskega socialnega sklada, 50 % pa iz posebne vrstice; ponovno pozdravlja odločitev, da se sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih zgostijo v začetku obdobja, a ponovno izraža pomisleke glede financiranja in opozarja na možnost, da utegne biti konec leta 2015 proračunska vrstica prazna;
55. ponovno izraža pomisleke glede pomikanja sredstev za nekatere programe v razdelku 1b proti koncu obdobja; zahteva, da Komisija pojasni, za katere programe namerava pomakniti sredstva proti koncu obdobja, da bi nadomestila zgoščevanje sredstev v začetku obdobja za druge programe;
Razdelek 2
56. poudarja, da je bil razdelek 2, iz katerega se financira predvsem skupna kmetijska politika, skupna ribiška politika in program LIFE+, zmanjšan za 4 % glede na predlog Komisije, ki je zaradi reforme skupne kmetijske politike že zajemal precejšnje zmanjšanje;
57. ponovno izraža zaskrbljenost nad tem, da Svet poskuša omejiti zakonodajna pooblastila EP, saj zavrača pogajanja o poglavju, ki je že bilo zajeto v zaključkih Evropskega sveta z dne 8. februarja 2013, zlasti v zvezi s prilagodljivostjo med stebri in omejitvijo neposrednih plačil;
Razdelek 3
58. poudarja, da so bila sredstva za razdelek 3, namenjen varnosti, notranjim zadevam in državljanstvu, glede na predlog Komisije zmanjšana za 17 %, zaradi česar je skoraj nemogoče ustrezno financirati nekatere programe, kot sta ustvarjalna Evropa ter Sklad za azil in migracije; ponovno izraža trdno stališče, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje za programe državljanstva, ki dokazano prinašajo precejšnjo evropsko dodano vrednost;
Razdelek 4
59. poudarja, da so se sredstva za razdelek 4, s pomočjo katerega se financira zunanje delovanje Unije, glede na predlog Komisije korenito zmanjšala za 16 %, zaradi česar bo skoraj nemogoče uresničiti cilj Unije, ki želi postati globalni akter;
60. poudarja, da precejšnje zmanjšanje sredstev za razdelek 4, pa tudi za Evropski razvojni sklad, ogroža uresničitev enega od razvojnih ciljev tisočletja glede porabe 0,7 % BDP EU do leta 2015; ponovno izraža prepričanje, da evropska razvojna politika prinaša pomembno evropsko dodano vrednost, saj je po njeni zaslugi Unija prvi mednarodni akter na področju razvojne pomoči; zato meni, da so globoki rezi v razdelku 4 v popolnem nasprotju z mednarodnimi obveznostmi EU;
Razdelek 5
61. poudarja, da so se sredstva za razdelek 5, iz katerega se financira uprava EU, glede na predlog Komisije zmanjšala za 2 %; meni, da bi v obdobju gospodarskih težav v vsej EU institucije morale delovati odgovorno in pokazati določeno razumevanje državljanov EU; zato meni, da bi bilo mogoče v razdelku 5 doseči dodatne prihranke, ne da bi ogrozili kakovost javne službe EU, hkrati pa bi zmanjšali ekološki odtis in spoštovali socialno in trajnostno poštenost med osebjem EU;
Evropski razvojni sklad
62. poudarja, da so se sredstva za Evropski razvojni sklad, s pomočjo katerega se financirajo razvojni programi v najrevnejših svetovnih državah, glede na predlog Komisije zmanjšala za 11 %; ponovno izraža zaskrbljenost, ker obstaja tveganje, da s sprejemanjem takšnih zmanjšanj ne bo mogoče doseči enega od razvojnih ciljev tisočletja glede porabe 0,5 % BDP EU do leta 2015;
63. poziva Komisijo, naj Evropski razvojni sklad čim prej, najpozneje pa do leta 2021, uvrsti v proračun znotraj meja večletnega finančnega okvira, tako da ustrezno prilagodi zgornje meje;
°
° °
64. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter drugim zadevnim institucijam in organom.
- [1] UL C 380 E, 11.12.2012, str. 89.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0245.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0360.