PREDLOG RESOLUCIJE o programu agencije ZDA za nacionalno varnost za spremljanje, organih za nadzor in programih v različnih državah članicah ter njihovem vplivu na zasebnost državljanov EU
1.7.2013 - (2013/2682(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Marie-Christine Vergiat, Cornelia Ernst, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Mikael Gustafsson, Willy Meyer, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Patrick Le Hyaric, Alda Sousa, Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL
B7‑0341/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o programu agencije ZDA za nacionalno varnost za spremljanje, organih za nadzor in programih v različnih državah članicah ter njihovem vplivu na zasebnost državljanov EU
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti njenih členov 7 in 8, ter Listine EU o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 48 in 52,
– ob upoštevanju sporazuma o medsebojni pravni pomoči med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike[1],
– ob upoštevanju konvencije o kibernetski kriminaliteti (CETS št. 185),
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, zlasti njegovega člena 17 o vmešavanju v zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje posameznika,
– ob upoštevanju Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, zlasti njenih členov 24 in 27 o nedotakljivosti diplomatskih dokumentov in sporočil,
– ob upoštevanju sporazuma med EU in ZDA o varnem ravnanju z osebnimi podatki, zlasti njegovega člena 3, in seznama udeležencev sporazuma,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2001 o obstoju globalnega sistema za prestrezanje zasebnih in poslovnih sporočil (sistem prestrezanja Echelon)[2] ter ustreznega poročila njegovega začasnega odbora o sistemu prestrezanja Echelon (A5-0264/2001),
– ob upoštevanju razprave s komisarko Viviane Reding o zakonodaji tretjih držav in zakonodaji EU o varstvu osebnih podatkov, ki je potekala 15. februarja 2012 (PV 15/2/2012-19),
– ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah,
– ob upoštevanju svežnja ukrepov za varstvo podatkov, ki obsega predloga COM(2012)0011 in COM(2012)0010,
– ob upoštevanju sedanjih pogajanj med EU in ZDA o sporazumu o varstvu osebnih podatkov, izmenjanih za namene kazenskega pregona,
– ob upoštevanju sporočila Komisije o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi (COM(2012)0529),
– ob upoštevanju sporazuma med EU in ZDA o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP) ter sporazuma med EU in ZDA o evidenci podatkov o potnikih (PNR),
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker so časopisi po vsem svetu na podlagi informacij Edwarda Snowdna, nekdanjega obveščevalnega oficirja Agencije za nacionalno varnost (NSA), ki je zdaj zaprosil za politični azil, razkrili, da imajo ZDA program, imenovan PRISM, ki domnevno zajema obsežen nadzor sporočil neameriških državljanov, torej tudi evropskih državljanov;
B. ker je komisarka Viviane Reding poslala pismo ameriškemu ministru za pravosodje Ericu Holderju, v katerem je izrazila evropske pomisleke ter zahtevala pojasnila in razlago glede programa PRISM in drugih tovrstnih programov za zbiranje in iskanje podatkov ter zakonov, po katerih se uporaba takšnih programov lahko dovoli;
C. ker je omenjeno razkritje pokazalo, da naj bi države članice EU sodelovale v programu PRISM, ki ga upravljajo ZDA, ali da so razvile podobne programe za zbiranje obveščevalnih podatkov, kot je projekt TEMPORA pod vodstvom britanskega štaba za informiranje (GCHQ); ker so mediji razkrili, da se je britanski štab za informiranje priključil na podmorske optične kable, da bi v okviru programa s kodnim imenom TEMPORA pridobil dostop do telefonskih pogovorov in internetnega prometa, in sicer na podlagi odstavka 4 oddelka 8 Zakona o preiskovalnih pooblastilih, ki britanskemu ministru za zunanje zadeve omogoča izdajo dovoljenja za obsežno prestrezanje kategorij gradiva, povezanega s terorizmom in organiziranim kriminalom; ker obstajajo dokazi, ki kažejo, da so ZDA vohunile za diplomatskim osebjem stalnih predstavništev držav članic, pa tudi uradov institucij EU; v zvezi s tem želi spomniti, da so britanske varnostne službe v pisarni poslanca EP namestile prisluškovalno napravo;
D. ker je množično zbiranje in hranjenje osebnih podatkov v nasprotju s standardi sorazmernosti in nujnosti iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v skladu s katero mora biti v demokratični družbi vsako omejevanje temeljnih pravic sorazmerno in potrebno;
E. ker člen 48 Listine o temeljnih pravicah poudarja domnevo nedolžnosti in ker preventivno nadziranje ali spremljanje brez uradne obtožnice ali obtožbe pomeni veliko tveganje za kršenje domneve nedolžnosti, če je obsežno in ne temelji na nobenem obstoječem dokazu ali kaznivem ravnanju;
F. ker člen 52 Listine o temeljnih pravicah določa: „Kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina, mora biti predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin. Ob upoštevanju načela sorazmernosti so omejitve dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih“;
G. ker Evropsko sodišče za človekove pravice upravičeno svari, da lahko sistem tajnega nadzora za zaščito nacionalne varnosti ogrozi ali celo uniči demokracijo pod pretvezo, da jo brani, ter da že sam obstoj zakonodaje, ki dopušča sistem tajnega spremljanja komunikacij, pomeni grožnjo nadzora za vse, za katere se lahko ta zakonodaja uporabi;
H. ker imajo v skladu s sporazumom o varnem pristanu države članice in Komisija nalogo zagotavljanja varnosti in integritete osebnih podatkov; ker je Komisija na podlagi člena 3 dolžna preklicati ali začasno preklicati sporazum, če se določbe sporazuma ne spoštujejo;
I. ker sozakonodajalca zdaj razpravljata o svežnju ukrepov za varstvo podatkov;
J. ker obstajajo resni dvomi o pripravljenosti nekaterih držav članic, zlasti Združenega kraljestva, na konstruktivno uporabo direktive o varstvu podatkov v sektorju kazenskega pregona, da bi izboljšali standarde varstva podatkov na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja;
K. ker je osnutek uredbe o varstvu podatkov, ki ga je novembra 2011 komisarka za pravosodje Viviane Reding poslala svojim kolegom, vseboval določbo, ki bi razkritje podatkov uporabnikov organom v tretjih državah pogojevala s pravno podlago, kot je sporazum o medsebojni pravni pomoči, ter odobritvijo pristojnega organa za varstvo podatkov;
L. ker so ZDA močno lobirale, zaradi česar so bile te določbe morda izbrisane iz končnega osnutka Komisije;
M. ker morajo države članice EU spoštovati temeljne vrednote iz člena 2 PEU, pa tudi pravice do zasebnosti in varstva podatkov, kot je določeno v Listini EU o temeljnih pravicah;
N. ker je Parlament zavrnil predlog Komisije za vzpostavitev evropskega sistema o evidenci podatkov o potnikih, saj obstajajo resni pomisleki o njegovi zakonitosti, potrebnosti in sorazmernosti;
O. ker so direktivo o hrambi podatkov izpodbijali pred ustavnimi sodišči in je bila zdaj predana Sodišču Evropske unije v predhodno odločanje, razloga pa naj bi bila sorazmernost in nujnost;
P. ker Evropski parlament zdaj razpravlja o novi uredbi o Europolu;
1. je globoko pretresen ob razkritju obstoja programa PRISM, saj bi, če bodo do zdaj razpoložljive informacije potrjene, pomenil kršitev temeljnih pravic državljanov EU do zasebnosti in varstva podatkov, pa tudi kršitev poglavitnih načel nujnosti in sorazmernosti;
2. meni, da lahko upravičeno domnevamo, da so sporočila Evropskega parlamenta, njegovih poslancev in uslužbencev prestregli s programom TEMPORA na način, ki krši obveznosti Združenega kraljestva glede človekovih pravic; zato naroči svoji pravni službi, naj preuči možnosti za sodni postopek Evropskega parlamenta proti vladi Združenega kraljestva, tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice;
3. poziva k takojšnji ustavitvi pogajanj o sporazumu za čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP) z ZDA; poziva Komisijo, naj ustavi vsa nadaljnja pogajanja o sporazumu o prosti trgovini z ZDA ter njegovo izvajanje, dokler Parlament ne bo v celoti obveščen o tej zadevi, dokler sporazum o varstvu podatkov med EU in ZDA ne bo uspešno sprejet in dokler ne bo učinkovitih jamstev, da so nezakonit nazor nad podjetji EU, državljani EU in institucijami EU ter diplomatskimi predstavništvi dejansko ustavili;
4. opozarja na načelo domneve nedolžnosti, ki je temeljna sestavina pravne države v demokratičnih družbah; odločno nasprotuje povečanju tako imenovanega preventivnega nadzora, ki domnevo nedolžnosti pretvarja v domnevo krivde in vsakega posameznika obravnava kot morebitnega zločinca;
5. je globoko zaskrbljen zaradi politik EU in držav članic, ki v ospredje vedno bolj postavljajo varnost in drastično ogrožajo temeljne pravice in svoboščine državljanov in prebivalcev EU; kategorično nasprotuje filozofiji na podlagi strahu, po kateri naj bi vedno večja varnost samodejno prinesla območje svobode in pravice;
6. poziva ameriške oblasti, naj zagotovijo informacije svojim partnerjem v EU, tako na ravni EU kot na ravni držav članic, o obsegu programa PRISM, obstoju podobnih programov ter o ravni vpletenosti držav članic EU; poziva tudi države članice, naj razkrijejo obstoj podobnih programov, ki jih zdaj izvajajo ali razvijajo;
7. opozarja na omejitve, določene s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice o državnem nadzoru nad posamezniki, in sicer da mora biti poseganje v temeljno pravico državljanov do zasebnosti v demokratični družbi sorazmerno in nujno, da lahko poteka samo v skladu s zakonskimi omejitvami ter mora biti vključeno v ustrezen demokratični in pravosodni nadzor;
8. opozarja na načelo sorazmernosti, kot je zapisano v konvenciji o kibernetski kriminaliteti, ki so jo podpisale tudi ZDA in ki v členu 15 določa, da je treba pri izvajanju ukrepov za doseganje kibernetske varnosti spoštovati načelo sorazmernosti;
9. ponovno potrjuje pravico državljanov, da vedo za obstoj zakonov in politik, ki pomenijo tveganje omejevanja njihovih temeljnih pravic in svoboščin, ter da od njihovih izvajalcev zahtevajo odgovornost;
10. poziva Svet, naj pospeši svoje delo glede direktive o varstvu podatkov, instrumenta, ki je nadvse pomemben za zagotovitev pravne države ter zaščito pravic državljanov na področju kazenskega pregona;
11. poziva sozakonodajalca EU, naj do zakonodajnih predlogov o politikah kazenskega pregona, ki vključujejo zbiranje in hrambo osebnih podatkov, zlasti do predloga o evropskem sistemu o evidenci podatkov o potnikih ter do predloga o Europolu, sprejmeta horizontalni pristop namesto razdrobljenega pristopa, s katerim bi lahko ustvarili nepregleden labirint neskladnih standardov in načel;
12. poziva, da je treba formalizirati nasprotovanje Parlamenta glede sprejetja nadaljnjih ukrepov o kazenskem pregonu z uporabo zbiranja in hrambe podatkov, dokler ne bo sprejeta direktiva o varstvu podatkov;
13. v zvezi s tem opozarja na sporazum med EU in ZDA o programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, ki po podatkih iz ocenjevalnih poročil Europolovega skupnega nadzornega organa omogoča masovni prenos osebnih podatkov in je zato verjetno, da ga bodo ustavna sodišča ovrgla zaradi neizpolnjevanja meril sorazmernosti iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
14. poudarja, da morajo družbe, ki ponujajo storitve državljanom EU, spoštovati pravo EU, zlasti zakone EU o varstvu podatkov, ter nasprotuje konceptu korporativne samoregulacije, ko gre za temeljne pravice;
15. obžaluje, da je Komisija opustila prejšnji člen 42 iz različice uredbe o varstvu podatkov, ki je prišla v javnost; poziva Komisijo, naj pojasni, zakaj je to storila; poziva Svet, naj sledi pristopu Parlamenta in ponovno vstavi to določbo;
16. poudarja, da bi morale vse družbe, ki zagotavljajo storitve državljanom in prebivalcem EU ter spadajo pod jurisdikcijo tretjih držav, te uporabnike jasno in natančno opozoriti, da lahko organi kazenskega pregona ali obveščevalne službe na podlagi tajnih ukazov ali odredb obdelujejo osebne podatke;
17. je seznanjen s pobudami internetnih družb, ki proaktivno razkrivajo identiteto javnih organov, ki so iskali in pridobili dostop do podatkov uporabnikov; poziva vse druge tovrstne družbe, naj nemudoma začnejo ravnati enako;
18. poudarja, da so potrebni postopki, ki bodo prijaviteljem nepravilnosti omogočili razkritje tajnih programov nadzora, ne da bi se morali bati pravnih posledic; poziva države članice, naj po usklajevanju z Evropsko službo za zunanje delovanje ponudijo politični azil Edwardu Snowdnu, ki je pogumno razkril to obsežno in sistematično kršenje temeljnih pravic, ter naj njegovo vlogo hitro obravnavajo;
19. poziva EU, naj s svojimi sogovorniki v ZDA razpravlja o pravilih glede varstva podatkov, ki jih je treba uporabljati v dvostranskih odnosih, ter naj zagotovi, da bosta obe strani spoštovali temeljne pravice in pravico do zasebnosti ter varstva podatkov; poziva Komisijo, naj uporabi vse razpoložljive pogajalske instrumente, da bo zagotovila izpolnitev tega cilja;
20. obsoja sistematično zlorabo koncepta nacionalne varnosti za prikritje nacionalnih ekonomskih interesov ali političnih interesov vladajočih; obsoja vsako uporabo tega neopredeljenega koncepta kot utemeljitev vohunjenja za državljani in diplomati EU;
21. poudarja, da je treba vzpostaviti evropsko ustreznico mešanemu parlamentarno-pravosodnemu nadzoru ter preiskovalnim odborom obveščevalnih služb, ki obstajajo v nekaterih državah članicah;
22. naroči svojemu Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj podrobno razišče zadevo in pred koncem leta poroča plenarnemu zasedanju na podlagi, ki bo vključevala oceno morebitne ustanovitve nadzornega in preiskovalnega odbora na ravni EU, ki bi preučeval sodelovanje obveščevalnih agencij držav članic ter uporabo osebnih podatkov državljanov EU;
23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope, parlamentom držav članic, predsedniku ZDA, ameriškemu kongresu in senatu ter ministrstvom ZDA za domovinsko varnost in pravosodje.