PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Egiptu
2.7.2013 - (2013/2697(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Willy Meyer, Marie-Christine Vergiat, Jacky Hénin, Paul Murphy, Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, zlasti tistih z dne 16. februarja 2012[1], 15. marca 2012[2] in 14. marca 2013[3],
– ob upoštevanju svoje prejšnje resolucije z dne 14. decembra 2011 o evropski sosedski politiki ter o Uniji za Sredozemlje[4],
– ob upoštevanju akcijskega načrta EU-Egipt iz leta 2007 ter pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom, ki je začel veljati 1. junija 2004,
– ob upoštevanju svežnja za evropsko sosedsko politiko, oblikovanega leta 2004, zlasti poročila Komisije o napredku pri njegovem izvajanju z dne 20. marca 2013,
– ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza o obsodbi 43 delavcev nevladnih organizacij v Egiptu 5. junija 2013,
– ob upoštevanju izjave Catherine Ashton, visoke predstavnice Unije za zunanjo in varnostno politiko ter podpredsednice Komisije, z dne 1. februarja 2012 o nadaljnjih represivnih ukrepih proti civilni družbi v Egiptu; ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika podpredsednice in visoke predstavnice o novi zakonodaji o nevladnih organizacijah z dne 2. junija 2011, ob upoštevanju skupne izjave visoke predstavnice in podpredsednice ter komisarja EU za širitev in sosedsko politiko Štefana Füleja o sodbah v procesu proti egiptovskim nevladnim organizacijam z dne 5. junija 2013,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o Egiptu z dne 27. februarja, 25. junija 2012, 19. novembra 2012 in 10. decembra 2012, o podpori EU trajnostnim spremembam v družbah v tranziciji z dne 31. januarja 2012 ter o arabski pomladi z dne 8. februarja 2012,
– ob upoštevanju izjav predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya po srečanjih z egiptovskim predsednikom Mohamedom Mursijem 13. septembra 2012 in 13. januarja 2012,
– ob upoštevanju srečanja delovne skupine EU z dne 13. in 14. novembra 2012 in zaključkov s tega srečanja,
– ob upoštevanju memoranduma Komisije z naslovom „Odziv EU na arabsko pomlad: stanje po dveh letih“ z dne 8. februarja 2013,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice/podpredsednice z dne 15. maja 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odbor regij z naslovom „Uresničevanje zavez v okviru nove evropske sosedske politike“,
– ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika generalnega sekretarja OZN Ban Ki Muna o Egiptu z dne 5. junija 2013; ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Navi Pillay z dne 8. maja 2013; ob upoštevanju sporočila za novinarje o Egiptu, ki ga je pripravil njen tiskovni predstavnik 7. junija 2013,
– ob upoštevanju nujne izjave Evro-sredozemske mreže za človekove pravice (EMHRN) in observatorija za zaščito zagovornikov človekovih pravic, skupnega programa Mednarodne zveze za človekove pravice (FIDH) in Svetovne organizacije proti mučenju (OMCT), z dne 5. junija 2013 o razmerah v Egiptu, zlasti pa o skrb zbujajočih omejitvah za delo civilne družbe in o njegovi kriminalizaciji,
– ob upoštevanju izjave štiridesetih egiptovskih organizacij civilne družbe z dne 30. maja 2013,
– ob upoštevanju egiptovske ustave, zlasti njenega 51. člena, ki navaja, da se združenja ustanavljajo z uradno prijavo,
– ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega država pogodbenica je tudi Egipt,
– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je 30. junija 2013 več milijonov protestnikov po vsej državi pozvalo k odstopu Mohameda Mursija in ker so bili to največji protesti po uporu leta 2011, v katerem je moral odstopiti Hosni Mubarak; ker je kljub dejstvu, da so bili protesti večinoma mirni, v njih umrlo najmanj sedem ljudi, na stotine pa jih je bilo ranjenih;
B. ker je bilo doslej v protestih ubitih najmanj 16 ljudi; ker so protivladni protestniki zasedli državni sedež Muslimanske bratovščine v Kairu in ker je zaradi množičnih protestov proti vladi te organizacije odstopilo že šest ministrov, kar je dokaz, da je Mursijeva vlada notranje krhka;
C. ker je egiptovska vojska napovedala, da bo konkurenčnim strankam v državi dala na voljo 48 ur, da rešijo krizo, če predsednik Mursi in njegovi politični tekmeci ne bodo „poslušali volje ljudstva“, pa bo posredovala, iz česar je mogoče sklepati, da se Egiptu obeta vojaški udar;
D. ker je opozicijska Fronta narodne rešitve izdala tako imenovano prvo izjavo o revoluciji, v kateri je protestnike v celotnem Egiptu pozvala, naj „se še naprej mirno zbirajo na trgih in ulicah ter v vaseh, dokler ne bo premagan še zadnji diktatorski režim“; ker je obrambni minister opozoril, da bi utegnila egiptovska vojska posredovati, če bodo razmere ušle izpod nadzora;
E. ker je Fronta narodne rešitve ena od naprednih, liberalnih in sekularnih opozicijskih skupin, ki so podprle peticijo (uporniškega) gibanja Tamarod za nove volitve; ker je opozicija sporočila, da je peticijo podpisalo več kot 22 milijonov ljudi; ker je bil Mursi izvoljen s 13 milijoni glasov;
F. ker protestniki še vedno zahtevajo izpolnitev istih ciljev kot med revolucijo 25. januarja, povezanih s svobodo, človekovim dostojanstvom in socialno pravičnostjo; ker zahtevajo plače, ki bodo kos višjim cenam, stanovanja, zdravstveno varstvo, nova delovna mesta, umik izkrivljene ustave, oblikovanje vlade narodne rešitve in predčasne predsedniške volitve;
G. ker sta pretekli dve leti od odstopa Hosnija Mubaraka zaradi množičnih protestov na trgu Tahrir in vstaj v Egiptu, katerih udeleženci so pozivali k temeljitim reformam političnega, gospodarskega in socialnega sistema v državi, odpravi korupcije, popolni svobodi, resnični demokraciji, spoštovanju človekovih pravic, boljšim življenjskim razmeram in laični državi;
H. ker si je novoizvoljeni egiptovski predsednik Mohamed Mursi novembra 2012 z odlokom samovoljno podelil večje pristojnosti in svoje odločitve zavaroval pred sodnim nadzorom, sodiščem pa prepovedal razpustitev ustanovne skupščine in zgornjega doma parlamenta; ker se je zaradi tega odloka na trgu Tahrir zbralo kakih dvesto tisoč protestnikov, ki so pozivali k njegovemu odstopu; ker je ustanovna skupščina na hitro dokončala osnutek ustave, Mursi pa je določil, da bo 15. decembra 2012 potekal referendum o njej;
I. ker je decembra 2012 več kot sto tisoč protestnikov krenilo proti predsedniški palači in zahtevalo, da se referendum prekliče in da se sestavi nova ustava; ker so Egipčani na referendumu v dveh krogih ustavo potrdili s 63,8 % glasov, vendar je bila udeležba samo 32,9-odstotna;
J. ker je bilo v Egiptu leta 2012 več kot 3.400 protestov v zvezi z gospodarskimi in socialnimi vprašanji, večinoma stavk in mirnih zasedb; ker je to skoraj petkrat več kot v katerem koli letu 21. stoletja; ker sta bili več kot dve tretjini teh protestov organizirani po Mursijevi predsedniški inavguraciji 30. junija;
K. ker se je število fizičnih in pravnih napadov na sindikate po izvolitvi predsednika Mursija povečalo; ker je bilo septembra 2012 pet sindikalnih vodij iz podjetja, ki v aleksandrijskem pristanišču skrbi za zabojnike, obsojenih na tri leta zaporne kazni, ker so bili oktobra 2011 na čelu stavke 600 delavcev;
L. ker se je januarja 2013 na sto tisoče ljudi na trgu Tahrir in po vsej državi udeležilo protestov proti Mursiju; ker je bilo med slovesnostjo ob dvoletnici revolucije 25. januarja 2011 v spopadih med varnostnimi silami in protestniki zaradi nepotrebne uporabe smrtonosne sile ob koncu tedna ubitih 45, poškodovanih pa tisoč ljudi;
M. ker je Mursi 7. maja 2013 izvedel kadrovske zamenjave v vladi in vanjo vključil več ministrov iz Muslimanske bratovščine; ker bi bile te zamenjave lahko povezane z željo, da se končajo pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom o posojilu v višini 4,8 milijarde USD, ki so že dolgo v zastoju;
N. ker politična in gospodarska kriza v Egiptu traja že mesece; ker še vedno prihaja do valov protestov proti Mohamedu Mursiju, ki so se večkrat sprevrgli v smrtonosne spopade in nemire; ker gresta predsednik Mohamed Mursi in Muslimanska bratovščina po stopinjah odstavljenega Hosnija Mubaraka in ne izvajata reform, skušata pa vzpostaviti konservativnejši verski sistem;
O. ker protestniki že mesece protestirajo proti Mohamedu Mursiju; ker so šli ljudje na ulice zato, ker se razmere v državi pod vlado Muslimanske bratovščine niso izboljšale, temveč poslabšale; ker sta se inflacija in brezposelnost povečali, odkar je Mursi postal predsednik; ker način, kako vlada zatira demonstracije, spominja na zatiranje pod vodstvom Hosnija Mubaraka; ker protestniki navajajo, da so Egipčani žrtve mučenja, nadlegovanja, odvzema prostosti, linčanja in posilstev, ter zahtevajo, da se odgovorne privede pred sodišče; ker zaradi počasnih reform in novih zlorab s strani policije in drugih varnostnih sil, ki še vedno niso kaznovane, nezadovoljstvo narašča; ker so zaradi nekaznovanosti spolno nadlegovanje in napadi na ženske v bližini trga Tahrir pogostejši;
P. ker nova ustava, ki jo je pripravila Mursijeva stranka Muslimanska bratovščina, odpira vrata verski državi in ne zagotavlja svobode izražanja, saj uzakonjuje zaplembo časopisov in odvzem prostosti novinarjem; ker ustava preprečuje brezplačno izobraževanje, dovoljuje versko diskriminacijo, zmanjšuje pravice žensk in otrok in ne zagotavlja pravice do zdravstvene oskrbe in stanovanja; ker ustava predsednika Mursija povzdiguje nad zakone in omogoča vojaško sojenje civilistom;
Q. ker šura (zgornji dom parlamenta) pripravlja zakon o omejitvi stavk in demonstracij in ker ta zakon temelji na zelo omejevalnem zakonu 14 iz leta 1923, ki izhaja iz britanskega kolonialnega zatiranja po uporu proti britanski okupaciji leta 1919;
R. ker so nevladne organizacije v Egiptu vse pogosteje tarča represivne zakonodaje, zaradi česar je njihovo delovanje, ustanavljanje, financiranje in zbiranje informacij vse težje; ker je bila egiptovska centralna banka naprošena, da spremlja vse bančne transakcije nevladnih organizacij, ker so bile v uradih desetih nevladnih organizacij, ki prejemajo mednarodna sredstva, opravljene racije in preiskave, vrhovno sodišče oboroženih sil pa je te organizacije nato prepovedalo, in ker je kazensko sodišče severnega Kaira 43 delavcem sodilo, jih 4. junija 2013 spoznalo za krive in jih na podlagi zakona 84/2002, sprejetega med vladavino Mubaraka, obsodilo na enega do pet let zaporne kazni;
S. ker se Egipt z Mednarodnim denarnim skladom še vedno pogaja o posojilu v znesku 4,8 milijarde USD, ki pa bi zahtevalo varčevalne ukrepe; ker se bodo zaradi varčevalnih reform, s katerimi naj bi nadzirali primanjkljaj, poslabšale delovne, socialne in življenjske razmere egiptovskega prebivalstva;
1. znova izraža podporo zahtevam Egipčanov za svobodo, človekovo dostojanstvo, socialno pravičnost, popolno svobodo, resnično demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, boljše življenjske razmere in laično državo, zlasti zahtevam za višje plače, ki bodo ustrezale višjim cenam, stanovanja, zdravstveno varstvo, nova delovna mesta, umik izkrivljene ustave, oblikovanje vlade narodne rešitve in predčasne predsedniške volitve;
2. podpira zahteve egiptovske civilne družbe, ki je na protestih ta konec tedna pozvala k novim volitvam in sestavi nove vlade, ki bo začela ustavni proces za oblikovanje nove ustave;
3. je trdno prepričan, da voditelji in generali egiptovske vojske ne bodo prispevali k uresničevanju upravičenih zahtev protestnikov, saj ima vojaško vodstvo v rokah vplivne gospodarske položaje v državi in tako zastopa drugačne ekonomske in politične interese kot delavci, revni in mladi, ki zahtevajo družbeno pravičnost in izboljšanje življenjskega standarda;
4. je izredno zaskrbljen zaradi hujšega zatiranja sindikatov in njihovih aktivistov ter napadov nanje in zahteva ponovno zaposlitev delavcev, ki so bili odpuščeni zaradi udejstvovanja v sindikatih;
5. podpira pravico delavcev do ustanavljanja sindikatov in sodelovanja v njihovih dejavnostih brez strahu pred zatiranjem;
6. poziva k ustanovitvi neodvisnega in nepristranskega preiskovalnega odbora, ki bo raziskal kršitve človekovih pravic med predsedovanjem Mohameda Mursija in v obdobju Mubarakovega režima, med drugim primere zunajsodnih usmrtitev in samovoljnih aretacij, in zahteva, da se poišče odgovorne – tudi v vrhovnem svetu oboroženih sil – in da se jim po potrebi sodi, žrtvam in njihovim družinam pa dodeli odškodnino;
7. odločno nasprotuje pogojem za posojilo Mednarodnega denarnega sklada, saj bodo poslabšali življenjske razmere delavcev in najbolj ranljivih pripadnikov egiptovske družbe;
8. vztraja, da morajo o prihodnosti Egipta odločati izključno Egipčani, brez zunanjega vmešavanja; nasprotuje vsakršnemu zunanjemu, imperialističnemu vmešavanju; je prepričan, da niti posredovanje egiptovske vojske niti vrnitev starih elementov Mubarakovega režima ne bosta pomenila koraka naprej k uresničenju upravičenih teženj egiptovskih množic;
9. poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo, da bo nova zakonodaja, ki bo nadomestila zakone o nevladnih organizacijah, v skladu z mednarodnim pravom, da bo spoštovala pravice v zvezi s svobodo izražanja in združevanja ter da bo temeljila na preglednih posvetih z organizacijami za človekove pravice in drugimi nevladnimi organizacijami;
10. poziva egiptovske oblasti, naj odpravijo nekaznovanost in sprejmejo stroge ukrepe za preprečevanje posilstev, spolnega nadlegovanja in vseh oblik diskriminacije na podlagi spola;
11. ponavlja, da morajo gospodarski, politični, socialni, kulturni ali drugi odnosi med EU in državami evropske sosedske politike temeljiti na enakopravni obravnavi, nevmešavanju, solidarnosti, dialogu in spoštovanju posebnih nesorazmerij in značilnosti vsake države;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje, Afriški uniji ter egiptovski vladi in parlamentu.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0064.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0092.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0095.
- [4] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0576.