PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Egiptu
2.7.2013 - (2013/2697(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Véronique De Keyser, Libor Rouček, Pino Arlacchi, Emine Bozkurt, Saïd El Khadraoui, Ana Gomes, Richard Howitt, María Muñiz De Urquiza, Raimon Obiols, Pier Antonio Panzeri, Boris Zala, Joanna Senyszyn v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0362/2013
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, zlasti resolucije z dne 14. marca 2013 o razmerah v Egiptu[1],
– ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza z dne 6. junija 2013 o obsodbi 43 delavcev nevladnih organizacij v Egiptu in skupne izjave visoke predstavnice EU Catherine Ashton in komisarja Štefana Füleja z dne 5. junija 2013 o sodbah v procesu proti egiptovskim nevladnim organizacijam,
– ob upoštevanju izjave predstavnika za stike z javnostjo visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 2. junija 2013 o novem zakonu o nevladnih organizacijah v Egiptu,
– ob upoštevanju Evro-sredozemskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani, ki je bil sklenjen leta 2001 in je začel veljati leta 2004,
– ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča z dne 18. junija 2013 o sodelovanju EU in Egipta na področju upravljanja,
– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je podpisal tudi Egipt,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker Egipt preživlja kritično obdobje prehoda v demokracijo; ker se sooča s temeljnimi izzivi na področju pravne države, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter socialne pravičnosti; ker se zaradi vse večjih političnih napetosti dodatno poglablja notranja polarizacija egiptovske družbe, kar vodi v demonstracije in nasilne spopade; ker primeri prekomerne uporabe sile in nasilja varnostnih sil in neidentificiranih skupin proti mirnim protestnikom ostajajo nekaznovani;
B. ker na ulicah Kaira in po vsem Egiptu več milijonov ljudi demonstrira proti politikam predsednika Morsija in sedanje vlade; ker je bilo po navedbah egiptovskega ministrstva za zdravje pretekle dni v nasilnih spopadih ubitih 16 ljudi, 781 pa je bilo ranjenih; ker so 1. julija 2013 oborožene sile Egipta objavile izjavo, v kateri so pozvale politične sile v Egiptu, naj v 48 urah izpolnijo zahteve ljudstva, ali pa bo posredovala vojska in predložila politični načrt za državo;
C. ker je vključujoč politični proces, ki bo temeljil na soglasju, skupni odgovornosti in pravem nacionalnem dialogu z dejanskim sodelovanjem vseh demokratičnih političnih sil, edini način za premostitev sedanjih političnih in socialnih delitev in napetosti, da bi se v Egiptu uveljavila trdna in trajna demokracija; ker Egipt ne bi smel ponavljati preteklih napak in se ponovno znajti v razmerah, v katerih vojaški voditelji vladajo politiki in vodijo državo;
D. ker sta socialna pravičnost in višji življenjski standard državljanov zelo pomembni razsežnosti prehoda k odprti, stabilni, demokratični, svobodni in uspešni egiptovski družbi; ker se Egipt sooča z vse hujšimi gospodarskimi težavami; ker so za gospodarsko blaginjo v državi potrebni politična stabilnost, trdne gospodarske politike, pripravljenost in sredstva za boj proti korupciji ter mednarodna podpora;
E. ker se mednarodne in domače nevladne organizacije v Egiptu soočajo z vse večjimi pritiski, sovražnimi napadi, nadlegovanjem in ustrahovanjem, čeprav ima civilna družba ključno vlogo pri prehodu v demokracijo; ker je 4. julija 2013 kazensko sodišče v Kairu 43 tujih in egiptovskih delavcev nevladnih organizacij zaradi dejavnosti civilne družbe obsodilo na zaporno kazen do pet let ter odredilo zaprtje in zaplembo imetja lokalnih podružnic petih mednarodnih nevladnih organizacij, ki so že dolgo delovale v Egiptu; to so Fundacija Konrada Adenauerja, Nacionalni demokratični inštitut, Mednarodni republikanski inštitut, Hiša svobode (Freedom House) in Mednarodni center za novinarje; ker so te sodbe sodišča del ustrahovalne kampanje, ki jo izvajajo vladni organi proti nevladnim organizacijam v Egiptu;
F. ker se egiptovski zakon 84/2002, ki ureja delovanje in dejavnosti nevladnih organizacij in je bil sprejet v času režima nekdanjega predsednika Mubaraka, v Egiptu še naprej uporablja proti organizacijam civilne družbe; ker racije v uradih nevladnih organizacij in sodbe sodišča proti delavcem nevladnih organizacij jasno kažejo, da je treba nujno sprejeti nov zakon in nove ureditve, ki bodo ščitili in spodbujali dejavnosti civilne družbe v državi; ker je 29. maja 2013 predsednik Morsi svetu šura (zgornji dom parlamenta) predložil nov osnutek zakona o nevladnih organizacijah, ki je sprožil številne kritike; ker bi ta zakon, če bi bil sprejet v svoji sedanji obliki, še bolj okrepil in institucionaliziral državni nadzor nad civilno družbo, saj bi vladi podelil prekomerna pooblastila; ker bi morali pri pripravi novega zakona o nevladnih organizacijah polno sodelovati akterji egiptovske civilne družbe in ker mora biti ta zakon povsem v skladu z mednarodnimi zavezami in obveznostmi države ter bi se moral ravnati po mednarodnih standardih;
G. ker imajo v sedanjem kritičnem obdobju političnega, gospodarskega in socialnega prehoda v Egiptu neodvisni sindikati ključno vlogo na področju odnosov med delodajalci in delojemalci; ker delovanje in dejavnosti sindikatov v državi še vedno ureja zakon 35/1976; ker člen 53 nove ustave dovoljuje le en sindikat za vsako poklicno dejavnost; ker kazenski zakonik in drugi zakoni določajo dodatne omejitve pravic delavcev; ker za ustanovitev neodvisnih sindikatov v Egiptu ni izrecne pravne podlage in zato tudi ni pravnega varstva takšnih sindikatov, to pa pomeni, da delodajalci njihove voditelje in člane pogosto odpuščajo, nadlegujejo ali ustrahujejo; ker takšen razmere znatno prispevajo k trenutni krizi odnosov med delodajalci in delojemalci v državi, kar ne koristi nikomur od socialnih partnerjev;
H. ker so v sedanjem obdobju prehoda v Egiptu ženske v še posebej ranljivem položaju; ker so po poročanju egiptovskih in mednarodnih organizacij za človekove pravice ženske, ki se udeležijo demonstracij, pogosto žrtve nasilja, spolnih nadlegovanj in preverjanj devištva ter drugih oblik ponižujočega ravnanja varnostnih sil, aktivisti za pravice žensk pa se soočajo z nadlegovanjem in ustrahovanjem;
1. izraža solidarnost z egiptovskim ljudstvom v tem kritičnem in težkem obdobju prehoda v demokracijo ter izreka iskreno sožalje družinam žrtev nasilnih spopadov, ki potekajo; poziva predsednika in vlado Egipta, naj izpolnita svojo odgovornost in zagotovita varnost vseh državljanov, ne glede na njihova politična stališča in pripadnost; poziva vse politične akterje, naj v korist države pokažejo zmernost in tako preprečijo dodatno nasilje;
2. opozarja egiptovskega predsednika in vlado, da sta dolžna predstavljati vse dele egiptovske družbe, in ju poziva, naj ponovno razmislita o svojih politikah ter prisluhneta milijonom ljudi, ki demonstrirajo na ulicah Kaira in po vsem Egiptu, da bi se obnovilo temeljno zaupanje v vlado in enotnost ljudstva v Egiptu; poudarja, da se Egipt ne bi smel ponovno znajti v razmerah, v katerih vojaški voditelji vladajo politiki in vodijo državo; poudarja, da je zelo pomembno v Egiptu ponovno vzpostaviti politično stabilnost, tudi glede na vse hujše gospodarske težave, in poziva vse zadevne akterje, naj si prizadevajo za dokončanje prehoda na področju politike in ustave, da bi se utrdile demokratične institucije in pravna država;
3. ponovno opozarja, da morajo egiptovska vlada in organi zagotoviti polno spoštovanje svobode združevanja in mirnega zbiranja, svobode izražanja in govora, svobode medijev, svobode verovanja, vesti in misli ter pravic žensk, pa tudi zaščito manjšin in odpravo diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti, saj so to bistveni elementi trdne in trajne demokracije;poziva k resnim, nepristranskim in preglednim preiskavam primerov smrti, mučenj, ponižujočega ravnanja in nadlegovanja mirnih protestnikov, in k sojenju odgovornim;
4. poziva k takojšnjemu prenehanju vseh oblik nasilja, spolnih napadov, preverjanja devištva in drugih oblik ponižujočega ravnanja z ženskami, ki se udeležijo protestov, in z aktivisti za pravice žensk, ter k resnim in nepristranskim preiskavam vseh takih primerov ter sojenju odgovornim;
5. izraža solidarnost z mednarodnimi in domačimi nevladnim organizacijam, ki prispevajo k izgradnji trdne in trajne demokracije v Egiptu, ter jim izraža polno podporo; je globoko zaskrbljen glede sodb sodišča v Kairu, v katerih je 43 tujih in egiptovskih sodelavcev nevladnih organizacij zaradi dejavnosti civilne družbe obsodilo na zaporno kazen do pet let ter odredilo zaprtje in zaplembo imetja lokalnih podružnic petih mednarodnih nevladnih organizacij; poziva egiptovsko vlado in organe, naj takoj odpravijo vse oblike omejevanja, nadlegovanja in ustrahovanja mednarodnih in domačih nevladnih organizacij v državi, zlasti tako da umaknejo vse kazenske obtožbe proti delavcem nevladnih organizacij in ne izvajajo kriminalizacije dejavnosti nevladnih organizacij z uporabo sodnih postopkov kot političnega orodja proti njim;
6. izraža globoko zaskrbljenost glede novega osnutka zakona o nevladnih organizacijah, ki ga je 29. maja 2013 predsednik Morsi predložil svetu šura, saj bi sprejetje zakona v sedanji obliki pomenilo še en korak k vse večjemu vladnemu nadzoru in zatiranju mednarodnih in domačih nevladnih organizacij v Egiptu; poziva egiptovsko vlado, naj podpre izoblikovanje neodvisne, svobodne in dejavne civilne družbe v državi, ki je bistvena za trdno in trajno demokracijo, ter predlaga nov osnutek zakona o nevladnih organizacijah, pri pripravi katerega bodo polno sodelovali akterji egiptovske civilne družbe in ki bo povsem v skladu z mednarodnimi zavezami in obveznostmi države ter se ravnal po mednarodnih standardih; meni, da bi moral ta nov zakon sprejeti parlament v novi sestavi, ki bi bila izvoljena demokratično na svobodnih in pravičnih volitvah;
7. poziva egiptovsko vlado, naj takoj odpravi vse oblike zatiranja, diskriminacije in nadlegovanja neodvisnih sindikatov v državi; poziva k razveljavitvi omejitve iz člena 53 nove ustave, ki dovoljuje za vsako poklicno dejavnost le en sindikat, in k polni uskladitvi egiptovske zakonodaje o delu in sindikatih z ustreznimi konvencijami Mednarodne organizacije dela; poziva k sprejetju novega zakona o sindikatih v Egiptu, pri katerem bodo resnično sodelovali sindikati in ki bo zagotavljal, da lahko delujejo brez vladnega vmešavanja;
8. poziva visoko predstavnica/podpredsednico, Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj v okviru odnosov EU z Egiptom oblikujejo načelo „več za več“ in ob primernem času tudi „manj za manj“, ki bo bolj usklajeno in praktično ter bo osredotočeno na civilno družbo ter pravice žensk in manjšin, in sicer tudi z določitvijo jasnih pogojev in meril, ne da bi s tem ustvarjale negativne posledice za življenjske razmere egiptovskega prebivalstva; poziva, naj se stanje civilne družbe in sindikatov v Egiptu obravnava v dialogu EU z egiptovsko vlado na vseh ravneh; opozarja, da lahko EU zaradi premajhnega napredka v Egiptu na področjih, kot so demokratično upravljanje, pravna država, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, začasno ustavi proračunsko podporo egiptovski vladi;
9. poziva EU in njene države članice, naj še naprej zagotavljajo znatno finančno pomoč in tehnično podporo egiptovskim nevladnim organizacijam in z njimi sodelujejo, da bi se okrepile ozaveščenost civilne družbe, kultura civilnega delovanja in dejavnosti civilne družbe v državi, ki so bistveni elementi trdne in trajne demokracije;
10. je seznanjen z ugotovitvami iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z dne 18. junija 2013 z naslovom „Sodelovanje EU in Egipta na področju upravljanja“ in poziva Odbor za proračunski nadzor, naj zagotovi ustrezno nadaljnjo obravnavo tega poročila v Evropskem parlamentu; poziva k ukrepom za večjo preglednost in odgovornost pri načinih, na katere se v Egiptu porabljajo sredstva EU, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti projektom, ki podpirajo civilno družbo ter varujejo manjšine in pravice žensk;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic ter parlamentu in vladi Egipta.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0095.