Predlog resolucije - B7-0411/2013Predlog resolucije
B7-0411/2013

    PREDLOG RESOLUCIJE o krizi v Egiptu

    10.9.2013 - (2013/2820(RSP))

    ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
    v skladu s členom 110(2) Poslovnika

    Charles Tannock, Adam Bielan, Sajjad Karim v imenu skupine ECR

    Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0411/2013

    Postopek : 2013/2820(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    B7-0411/2013
    Predložena besedila :
    B7-0411/2013
    Razprave :
    Sprejeta besedila :

    B7‑0411/2013

    Resolucija Evropskega parlamenta o krizi v Egiptu

    (2013/2820(RSP))

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Egiptu, zlasti resolucije z dne 4. julija 2013[1],

    –   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o arabski pomladi z dne 8. februarja 2013,

    –   ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Egiptu z dne 27. februarja 2012, 25. junija 2012, 31. januarja 2013 in 8. februarja 2013 ter o podpori EU trajnostnim spremembam v družbah v tranziciji z dne 31. januarja 2013,

    –   ob upoštevanju izjav visoke predstavnice Catherine Ashton o razmerah v Egiptu z dne 3. julija 2013 in o načrtovanih demonstracijah v Egiptu ob prvi obletnici mandata predsednika Morsija z dne 28. junija 2013,

    –   ob upoštevanju izjave predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza z dne 6. junija 2013 o obsodbi 43 delavcev nevladnih organizacij v Egiptu, skupne izjave visoke predstavnice EU Catherine Ashton in komisarja Štefana Füleja z dne 5. junija 2013 o sodbah v procesu proti egiptovskim nevladnim organizacijam ter izjave predstavnika visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 2. junija 2013 o novi zakonodaji za nevladne organizacije v Egiptu,

    –   ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Egiptom iz leta 2001, ki je začel veljati leta 2004 in je bil okrepljen z akcijskim načrtom iz leta 2007, ter poročila Komisije o napredku pri izvajanju z dne 20. marca 2013,

    –   ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

    –   ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je podpisal tudi Egipt,

    –   ob upoštevanju izjave predsednika vrhovnega sveta oboroženih sil Egipta generala Abdula Fataha Khalila Al Sisija z dne 1. julija 2013 ter političnega načrta, ki ga je predstavilo Gibanje 6. april,

    –   ob upoštevanju izjav o okvirni zakonodaji o civilni družbi v Egiptu, ki sta jih podala visoki komisar ZN za človekove pravice 8. maja 2013 in generalni sekretar ZN 5. junija 2013,

    –   ob upoštevanju vmesnega mnenja o osnutku zakonodaje o državljanskih delovnih organizacijah v Egiptu, ki ga je sprejela Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija) na 95. plenarni seji 14. in 15. junija 2013,

    –   ob upoštevanju izjave štiridesetih egiptovskih organizacij civilne družbe z dne 30. maja 2013,

    –   ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča z dne 18. junija 2013 o sodelovanju EU in Egipta na področju upravljanja,

    –   ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

    A. ker je več milijonov ljudi med poletjem protestiralo na ulicah v Kairu in po vsem Egiptu; ker je prišlo do številnih nasilnih spopadov med vojaško vlado Egipta in tistimi, ki so zvesti nekdanjemu predsedniku Morsiju; ker naj bi zaradi nasilnih spopadov umrlo 850 ljudi, drugi pa so bili poškodovani, vključno z britanskim snemalcem Mickom Deanom, ki je delal za Sky News, ter britansko najstnico Deqo Hassan, ki je izgubila nogo v domnevnem bombnem napadu v Kairu; ker je na tisoče ljudi potrebovalo zdravniško oskrbo zaradi poškodb;

    B.  ker je Egipt še vedno v težavnem obdobju resnične tranzicije k demokraciji; ker se država sooča s temeljnimi izzivi na področju pravne države, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter socialne pravičnosti;

    C. ker je začasna vlada 14. avgusta 2013 razglasila izredne razmere v državi in uvedla dnevno policijsko uro v številnih mestih Egipta, tudi v Kairu, od 19.00 do 6.00; ker je bila ta policijska ura 24. avgusta 2013 skrajšana na čas med 21.00 in 6.00 kasneje pa tudi na čas med 23.00 in 6.00 kot znak boljših varnostnih razmer;

    D. ker mnogi menijo, da vodstvo Muslimanske bratovščine svojim političnim frakcijam ni odredilo, naj se vzdržijo nasilja nad policijo in vojsko, ter mu ni uspelo Egipta pripeljati v resnično demokracijo;

    E.  ker je bila med nedavnimi spopadi tarča zlasti skupnost koptskih kristjanov; ker so se med poletnimi meseci politične napetosti med Muslimansko bratovščino in krščanskimi skupnostmi po Egiptu zaostrile; ker se poroča o primeri streljanja in požigov, čigar tarča so egiptovski kristjani in njihove cerkve;

    F.  ker se Egipt sooča z nenehnimi gospodarskimi težavami, čemur ne pripomore začasno zaprtje številnih priljubljenih turističnih destinacij; ker so za gospodarsko blaginjo v državi potrebni politična stabilnost, preudarne gospodarske politike, ukrepi za boj proti korupciji ter mednarodna podpora; ker sta socialna pravičnost in višji življenjski standard državljanov bistveni razsežnosti tranzicije k odprti, stabilni, demokratični, svobodni in uspešni egiptovski družbi;

    1.  ostro obsoja nasilje, ki sta ga uporabljali obe strani v poletnih mesecih po celem Egiptu; izraža solidarnost z egiptovskim prebivalstvom in iskreno sožalje družinam žrtev;

    2.  poudarja nujnost nacionalne sprave, ki bi vključevala tudi resnična prizadevanja egiptovskih vodij za konstruktivno prispevanje k tranziciji v resnično demokracijo, ki podpira mir in vključuje vse državljane; poziva tiste, ki so na vodilnih pozicijah, naj razmislijo o pridobljenih izkušnjah prejšnjih egiptovskih vlad, predvsem predsednika Morsija;

    3.  poziva egiptovsko vlado, naj zagotovi varnost za vse državljane, ne glede na njihova politična in verska stališča in pripadnost; poziva egiptovsko vlado, naj spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine, zavaruje svobodo do združevanja in izražanja ter spoštuje in izvaja svoje mednarodne obveze; poziva vse strani, naj delujejo odgovorno, da bodo preprečile nasilna dejanja in provokacije, ki bi lahko spodkopali ali ovirali legitimne pravice ljudi do mirnih demonstracij in svobodnega izražanja svoje volje in mnenj;

    4.  je zaskrbljen, ker bi lahko imele vse slabše razmere na Sinajskem polotoku in vse pogostejši napadi militantnih skupin (tudi napad 19. avgusta 2013, v katerem je bilo po hitrem postopku usmrčenih vsaj 24 egiptovskih policistov) resne posledice za Egipt, Bližnji vzhod in širšo regijo;

    5.  navaja, da morajo biti egiptovski vodje pripravljeni posvetovati se z državljani pri preoblikovanju nove ustave Egipta, in jih poziva, naj izvedejo referendum o tej novi ustavi; pričakuje, da bodo sledile svobodne in pravične parlamentarne volitve; ponavlja, da morajo voditelji razmisliti o pridobljenih izkušnjah prejšnjih egiptovskih vlad;

    6.  poziva voditelje Egipta, naj gospodarsko nestabilnost obravnavajo skupaj s politično nestabilnostjo; meni, da morajo egiptovski voditelji izvesti gospodarske reforme ter da je bistveno, da si prizadevajo za vzpostavitev demokratične stabilnosti v Egiptu, da bi obnovili egiptovsko turistično gospodarstvo;

    7.  poziva EU in njene države članice, naj še naprej zagotavljajo podporo in tehnično pomoč egiptovskim nevladnim organizacijam in z njimi sodelujejo, da bi okrepili ozaveščenost civilne družbe, kulturo civilnega delovanja in dejavnosti civilne družbe v državi, ki so bistveni elementi trdne in trajne demokracije;

    8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici/podpredsednici, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Egipta.