PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Egiptu
10.9.2013 - (2013/2820(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Véronique De Keyser, Libor Rouček, Pino Arlacchi, Saïd El Khadraoui, Ana Gomes, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), María Muñiz De Urquiza, Raimon Obiols, Pier Antonio Panzeri, Joanna Senyszyn, Boris Zala v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0411/2013
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Egiptu, zlasti resolucije z dne 4. julija 2013 o krizi v Egiptu[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o vračanju premoženja državam arabske pomladi v tranziciji[2];
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. avgusta in 22. julija 2013 o Egiptu,
– ob upoštevanju skupne izjave, ki sta jo 18. avgusta 2013 o Egiptu pripravila predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso,
– ob upoštevanju pripomb visoke predstavnice Catherine Ashton po izrednem sestanku Sveta za zunanje zadeve o Egiptu 21. avgusta 2013, izjav visoke predstavnice o razmerah in nedavnih dogodkih v Egiptu z dne 14. in 16. avgusta in 3., 7., 8., 14., 16., 17., 27. in 30. julija 2013 ter skupne izjave visoke predstavnice in ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja o Egiptu z dne 7. avgusta 2013,
– ob upoštevanju Evro-sredozemskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani, ki je bil sklenjen leta 2001 in je začel veljati leta 2004;
– ob upoštevanju sklepov sopredsedujočih po sestanku projektne skupine EU-Egipt 14. novembra 2012,
– ob upoštevanju ustavne deklaracije Egipta z dne 8. julija 2013,
– ob upoštevanju „programa za ohranjanje poti do demokracije“ začasne egiptovske vlade,
– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je podpisal tudi Egipt,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je Egipt pomemben sosed Unije v južnem Sredozemlju; ker začetni demokratični prehod v državi za enkrat še ni bil uspešen; ker v državi vlada vsesplošno nasilje in se Egipt sooča s temeljnimi izzivi na področju demokracije, načel pravne države in spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker so politične napetosti še poglobile razhajanja v egiptovski družbi;
B. ker so 30. junija 2013 milijoni Egipčanov odšli na ulice Kaira in širom po državi, da bi mirno protestirali in pozvali k odstopu prvega svobodno izvoljenega predsednike te države, Mohameda Mursija, ki se ni znal odzvati na njihove demokratične teženje; ker so bili med represivnim zatrtjem teh demonstracij številni ubiti in ranjeni;
C. ker je 3. julija 2013 general Abdul Fatah Al Sisi, poveljnik egiptovskih oboroženih sil, z vojaškim udarom naznanil, da je bil predsednik Mursi odstavljen; ker je 4. julija kot začasni egiptovski predsednik prisegel Adli Mansur, predsednik egiptovskega vrhovnega sodišča; ker je začasni predsednik 5. julija razpustil zgornji dom parlamenta, 8. julija izdal ustavno deklaracijo in 9. julija za podpredsednika imenoval Mohameda El Baradeia, za vršilca dolžnosti predsednika vlade pa Hazema El Beblavija;
D. ker zaradi političnih napetosti v Egiptu še naprej prihaja do nasilnih spopadov, v katerih je bilo od začetka julija letos ubitih nad 1.000 oseb, še več pa je bilo ranjenih; ker sta egiptovska vojska in policija 14. avgusta pregnali protestna shoda privržencev nekdanjega predsednika Mursija in Muslimanske bratovščine v križišču Raba in trgu Nahda v Kairu, pri čemer je umrlo več sto demonstrantov in več deset policistov, zaradi česar je podpredsednik El Baradei odstopil; ker je istega dne začasni predsednik razglasil enomesečne izredne razmere v državi;
E. ker se je začasna vlada v svojem „programu za ohranjanje poti do demokracije“ obvezala, da „si bo na politični in družbeni ravni prizadevala za vzpostavitev demokratičnega sistema, ki bo zagotavljal pravice in svoboščine vseh Egipčanov“ in „si bo v skladu z ustavno deklaracijo prizadevala za izpolnitev zastavljenega načrta in bo zagotovila polno udeležbo vseh političnih akterjev, organizirala referendum o novi ustavi, čemur bodo v ustreznem času sledile svobodne in poštene parlamentarne in predsedniške volitve, organizirane v skladu z vsemi zakonodajnimi pravili“; ker je bistveno, da so v tem procesu udeležene vse politične sile in akterji, tudi Muslimanska bratovščina; ker pa se Muslimanska bratovščina temu procesu ne želi pridružiti in je več njenih voditeljev v svojih izjavah pozivalo k nasilju proti državnim organom in varnostnim silam;
F. ker je nekdanji predsednik Mursi od 3. julija 2013 v priporu in je državni tožilec proti njemu in 14 drugim osebam, med njimi je nekaj osrednjih predstavnikov Muslimanske bratovščine, sprožil sodni postopek z obtožbo navajanja na umor in nasilje; ker je 3. septembra vojaško sodišče privrženca nekdanjega predsednika Mursija obtožilo na dosmrtno zaporno kazen zaradi nasilja proti v vojski, medtem ko je zaradi streljanja in nasilnega nastopanja proti vojski tri druge privržence obsodilo na 15-letno in 45 na petletno zaporno kazen; ker so bili aretirani številni člani Muslimanske bratovščine, med njimi tudi večina njenih voditeljev, ki zdaj čakajo na sojenje; ker je bil nekdanji diktator Hosni Mubarak 22. avgusta izpuščen iz zapora in je od tedaj v hišnem priporu;
G. ker zaradi nestabilnosti in pomanjkljive varnosti v državi vse pogosteje prihaja do terorističnih napadov militantnih skupin, zlasti na Sinaju, kamor sodi tudi uboj 25 policistov 19. avgusta 2013 v severnem delu Sinaja, ko ti niso bili v službi;
H. ker sta vključujoč politični proces, ki bo temeljil na resničnem nacionalnem dialogu z dejavno udeležbo vseh demokratičnih političnih sil in akterjev, edini način za odpravo sedanjih političnih in socialnih delitev in napetosti, da bi se v Egiptu uveljavila trdna in trajnostna demokracija;
I. ker so spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa socialna pravičnost in višji življenjski standard državljanov zelo pomembna razsežnost prehoda k odprti, stabilni, demokratični, svobodni in uspešni egiptovski družbi; ker se Egipt sooča s hudimi gospodarskimi težavami; ker so za gospodarsko blaginjo v državi potrebni politična stabilnost, preudarne gospodarske politike, ukrepi za boj proti korupciji ter mednarodna podpora;
J. ker so v sedanjem obdobju prehoda v Egiptu ženske v zelo ranljivem položaju; ker so po poročilih egiptovskih in mednarodnih organizacij za človekove pravice tamkajšnje protestnice velikokrat žrtve nasilja, spolnih napadov in drugih oblik ponižujočega ravnanja, ki ga zakrivijo varnostne sile;
K. ker morajo neodvisni sindikati in organizacije civilne družbe v tem kritičnem času političnega in družbenega prehoda v Egiptu odigrati izredno pomembno vlogo; ker so neodvisni in svobodni tisk ter mediji v resnični demokraciji osrednji del družbe; ker so egiptovska sodišča nedavno odredila zaprtje različnih televizijskih postaj, ki jih vodi Muslimanska bratovščina ali pa so Muslimanski bratovščini naklonjene, kar je v nasprotju s svobodo medijev in pravico do obveščenosti;
L. ker je Svet za zunanje zadeve v svojih sklepih o Egiptu z dne 22. julija 2013 izjavil, da „oborožene sile v demokraciji ne bi smele imeti politične vloge“ in da „morajo sprejeti in spoštovati ustavno oblast civilnega vodstva, ki je osnovno načelo demokratičnega upravljanja“;
M. ker je EU v finančnem obdobju 2007–2013 Egiptu v okviru evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva namenila več kot milijardo evrov; ker znaša vrednost programov, ki se trenutno izvajajo, približno 892 milijonov evrov po upadajočih stopnjah izplačila (leta 2013 je bilo do konca avgusta zaradi nestabilnosti in neizpolnjevanja dogovorjenih pogojev izplačanih le 16 milijonov evrov); ker zaradi neustreznega izvajanja reform od leta 2012 ni bil sprejet noben program proračunske podpore Egiptu; ker so Unija in pridruženi finančni ustanovi, Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj, na sestanku projektne skupine EU–Egipt novembra 2012 slovesno obljubile skoraj 5 milijard evrov dodatnega skupnega paketa dolgoročne pomoči Egiptu;
N. ker je Svet za zunanje zadeve v svojih sklepih o Egiptu z dne 21. avgusta 2013 visoki predstavnici naložil nalogo, naj v sodelovanju s Komisijo pregleda vprašanje pomoči, ki jo EU v okviru evropske sosedske politike in pridružitvenega sporazuma namenja Egiptu, pregled pa naj temelji na tem, kako Egipt izpolnjuje svoje obveze glede na temeljna načela sosedske politike in pridružitvenega sporazuma; ker so se države članice odločile, da prekinejo izvozna dovoljenja v Egipt za vsakršno opremo, ki bi bila lahko uporabljena za notranjo represijo, da ponovno ocenijo izvozna dovoljenja za drugo vojaško opremo in pregledajo svojo varnostno pomoč Egiptu;
O. ker so temeljna načela pregledane evropske sosedske politike EU partnerstvo z družbami, pristop, ki temelji na spodbudah, in načelo „več za več“, po možnosti pa tudi „manj za manj“; ker člen 2 pridružitvenega sporazuma EU-Egipt navaja, da „odnosi med pogodbenicama kakor tudi vse določbe tega sporazuma temeljijo na spoštovanju demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ki vodi njuno notranjo in zunanjo politiko ter je bistveni element tega sporazuma“;
1. izraža zaskrbljenost zaradi političnega dogajanja v Egiptu; obžaluje vojaški udar 3. julija 2013, kateremu je sledil prenos oblasti na začasnega predsednika in vršilca dolžnosti predsednika vlade; meni, da je edini način za vzpostavitev trdne in trajne demokracije v Egiptu ta, da se doseže nacionalna sprava in se vzpostavi vse vključujoči politični proces, v katerem bodo udeležene vse demokratične politične sile in akterji in ki naj bi v najkrajšem možnem času privedel do nove ustave, ki bi bila sprejeta z referendumom, do svobodnih in poštenih predsedniških in parlamentarnih volitev, demokratično izvoljene civilne vlade in osvoboditve vseh političnih zapornikov; poziva vse politične sile in akterje v Egiptu, naj se vključijo v ta proces in v njem odigrajo konstruktivno vlogo;
2. obsoja nesorazmerno uporabo sile varnostnih sil proti protestnikom, zlasti tedaj, ko so varnostne sile pregnale protestna shoda v križišču Raba in na trgu Nahda; izraža sožalje družinam vseh, ki so v nedavnih incidentih izgubili življenje; poziva k nepristranskim in verodostojnim preiskavam teh dogodkov, odgovorni zanje pa naj bodo kaznovani; je seznanjen s tem, da je vršilec dolžnosti predsednika vlade El Beblavi nedavno najavil, da bo ustanovljen neodvisen odbor, sestavljen iz javnih osebnosti, čigar naloga bo, da razišče dogodke tedaj, ko so varnostne sile pregnale protestna shoda v Rabi in na trgu Nahda;
3. poziva vse politične akterje in varnostne sile, naj v korist države pokažejo zmernost in se izogibajo provokacijam, da bi na ta način preprečili novo nasilje; začasnega predsednika, začasno vlado Egipta in egiptovsko vojsko opozarja na njihovo dolžnost, da zagotovijo varnost vseh državljanov, ne glede na njihova politična prepričanja in pripadnost; obsoja vsa dejanja terorizma, podpihovanja, nasilja in sovražnega govora; poziva Muslimansko bratovščino, naj prispeva k prizadevanjem za spravo; poziva k nemudnemu preklicu izrednih razmer v državi;
4. poziva začasno vlado, naj varuje in spodbuja polno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s svobodo združevanja in miroljubnega zbiranja, svobodo izražanja in govora, svobodo medijev, svobodo veroizpovedi, prepričanja in misli ter pravicami žensk, naj zagotovi pravico vseh do pravičnega sojenja, zaščito manjšin ter se bori proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti; meni, da bi vsakršna prepoved, izključitev ali preganjanje, uperjeno proti demokratičnim političnim silam ali akterjem v Egiptu, pomenilo ponavljanje preteklih napak in bi zgolj vodilo do še večje radikalizacije;
5. poziva k takojšnjemu prenehanju vseh oblik nasilja, spolnih napadov in drugih oblik ponižujočega ravnanja z ženskami, ki se udeležijo protestov, in z aktivisti za pravice žensk, ter k resnim in nepristranskim preiskavam vseh takih primerov ter sojenju odgovornim;
6. ponovno opozarja na to, kako pomemben je prispevek civilne družbe, sindikatov in medijev k izgradnji trdne in trajnostne demokracije v Egiptu; poziva začasno vlado, naj zagotovi, da bodo lahko domače in mednarodne organizacije civilne družbe, neodvisni sindikati in novinarji v tej državi delovali svobodno, brez vladnega vmešavanja;
podpira odločitev Sveta za zunanje zadeve z dne 21. avgusta 2013 o tem, da se bo pomoč EU družbeno-gospodarskemu sektorju in civilni družbi izvajala še naprej, saj gospodarski položaj negativno vpliva prav na najbolj ranljive skupine egiptovske družbe;
7. obsoja nedavna nasilna dejanja proti koptski skupnosti, ko so bile med drugim porušene številne cerkve in centri skupnosti po vsej državi; poziva egiptovsko vlado, naj zagotovi, da bo ta skupnost lahko še naprej pomemben del egiptovskega družbenega tkiva in da se bo kmalu obnovilo miroljubno sobivanje z drugimi verskimi skupnostmi;
8. poziva Unijo, naj v dvostranskih odnosih in pri finančni podpori Egiptu upošteva načelo pogojenosti („več za več“ in po možnosti tudi „manj za manj“), pa tudi resne gospodarske izzive, s katerimi se sooča ta država; pozdravlja nedavno odločitev Sveta za zunanje zadeve, da prekine izvozna dovoljenja v Egipt za vsakršno opremo, ki bi bila lahko uporabljena za notranjo represijo;
9. pozdravlja in podpira prizadevanja visoke predstavnice/podpredsednice Catherine Ashton in posebnega predstavnika Bernardina Leóna, da posredujeta med stranmi in na ta način skušata najti izhod za sedanjo politično krizo v Egiptu; spodbuja ju, naj nadaljujeta po tej poti proaktivnega in konstruktivnega angažiranja s ciljem pomagati državi v procesu sprave;
10. je seznanjen z ugotovitvami posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z dne 18. junija 2013 o sodelovanju EU in Egipta na področju upravljanja in poziva k ukrepom za večje preglednost in odgovornost pri tem, kako se sredstva EU trošijo v Egiptu, s posebno pozornostjo namenjeno projektom za krepitev civilne družbe in zaščito manjšin ter pravic žensk;
11. ponavlja svoj poziv k temu, da se nemudoma vzpostavi mehanizem EU za zagotavljanje pravne in tehnične pomoči državam arabske pomladi pri postopku vračanja premoženja, kot je to navedel v resoluciji z dne 23. maja 2013, vendar je načrt zaradi nemirov v Egiptu zastal; ponovno poudarja, da je moralna dolžnost EU, da omogoči vračanje premoženja, ki so ga nakradli nekdanji diktatorji in njihovi režimi; meni, da je vračanje premoženja zelo politično vprašanje, to pa zaradi njegove simbolične vrednosti in tega, da lahko bistveno prispeva k ponovni vzpostavitvi odgovornosti, stabilnosti in trdnih ustanov v duhu demokracije in načel pravne države v partnerskih državah;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici/podpredsednici, parlamentom in vladam držav članic ter začasnemu predsedniku in začasni vladi Egipta.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0333.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0224.