PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Siriji
10.9.2013 - (2013/2819(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Ulrike Lunacek, Malika Benarab-Attou, Iñaki Irazabalbeitia Fernández, Rebecca Harms, Barbara Lochbihler, Raül Romeva i Rueda, Judith Sargentini, Bart Staes, Tarja Cronberg v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0413/2013
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Siriji, predvsem resolucij o razmerah v Siriji z dne 16 februarja 2012[1] in 13. septembra 2012[2] ter resolucije o razmerah sirskih beguncev v sosednjih državah z dne 23. maja 2013[3],
– ob upoštevanju resolucije z dne 17. januarja 2013 o priporočilih pregledne konference o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja glede vzpostavitve območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu[4],
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve in Evropskega sveta o Siriji od začetka krize v Siriji v začetku leta 2011,
– ob upoštevanju izjav predsednika Evropskega sveta Hermana van Rompuya pred vrhom G20 dne 5. septembra 2013,
– ob upoštevanju izjav visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z dne 21. in 23. avgusta 2013,
– ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja ZN Bana Ki Muna po napadu v Gutahu dne 21. avgusta 2013,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta ZN 2059 z dne 20. julija 2012, 2043 z dne 21. aprila 2012 in 2042 z dne 14. aprila 2012,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 377 iz leta 1950 (“Združeni za mir“) in resolucije 67/183 o stanju človekovih pravic v Siriji,
– ob upoštevanju resolucij Sveta za človekove pravice ZN o Siriji, vključno z resolucijo z dne 22. marca 2013,
– ob upoštevanju izjave visokega komisarja ZN za begunce z dne 3. septembra 2013,
– ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije Združenih narodov z dne 4. junija 2013 o Siriji,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in instrumentov mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava, ki jih je podpisala Sirija,
– ob upoštevanju končnega sporočila akcijske skupine za Sirijo („sporočilo iz Ženeve“) z dne 30. junija 2012,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov, ženevskega protokola iz leta 1925 ter Konvencije o kemijskem orožju iz leta 1993,
– ob upoštevanju rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ob upoštevanju obveščevalnih poročil, katerih tajnost je bila preklicana in ki so jih v začetku septembra 2013 objavile organi Francije, Nemčije, Združenega kraljestva in ZDA,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je bilo v predmestju Gutah na vzhodu Damaska 21. avgusta 2013 ubitih ali ranjenih na več sto sirskih civilistov; ker je več vlad – med njimi vlade ZDA, nekaterih držav članic EU in Turčije – ter drugi regionalni akterji, obtožilo sirski režim uporabe kemijskih snovi proti lastnemu prebivalstvu; ker je Asadov režim zavrnil obtožbe, številni njegovi zavezniki, vključno z Rusijo in Iranom, pa so jih izpodbijali;
B. ker je skupina inšpektorjev ZN za kemično orožje nabrala vzorce in dokaze na terenu, toda šele nekaj dni po domnevnem napadu s kemičnim orožjem, potem ko so provladne sile to območje močno obstreljevale; ker naj bi preiskovalna skupina ZN kmalu poročala varnostnemu svetu ZN; ker je naloga preiskovalne skupine ZN ugotoviti uporabo kemičnega orožja in ne odgovornosti zanjo; ker je generalni sekretar ZN Ban Ki Mun večkrat pozval, da je treba vse ukrepe izvesti v skladu z ustanovno listino ZN;
C. ker so na podlagi obveščevalnih poročil voditelji ZDA, Združenega kraljestva, Francije in Turčije – Barack Obama, David Cameron, François Hollande in Tayyip Erdogan – obtožili sirski režim, da je v Gutahu izvedel močan napad s kemičnih orožjem in izrazili odločnost, da izvedejo omejene kaznovalne napade in tako kaznujejo Asadov režim zaradi uporabe kemičnega orožja, ga odvrnejo od tovrstnega ravnanja in zmanjšajo sposobnost režima za izvedbo nadaljnjih napadov; ker so ti voditelji izrazili pripravljenost, da napade izvedejo zunaj okvira ZN; ker je predsednik vlade Združenega kraljestva David Cameron s predlogom za odobritev vojaškega posredovanja doživel poraz v britanskem parlamentu in zato izključil sodelovanje Združenega kraljestva v napadu pod vodstvo ZDA;
D. ker je je 1. septembra 2013 Arabska liga pozvala Združene narode in celotno mednarodno skupnost, naj izpolnijo svoje obveznosti po mednarodnem pravu in sprejmejo potrebne ukrepe proti sirski vladi;
E. ker ustanovna listina ZN določa dve izjemi glede prepovedi uporabe sile: samoobrambo in odobritev varnostnega sveta ZN; ker doktrina humanitarne intervencije v običajnem mednarodnem pravu ni priznana; ker doktrina odgovornosti za zaščito jasno zavezuje mednarodno skupnost k ukrepanju, da bi zaščitila prebivalce pred najhujšimi oblikami kriminala; ker mora tudi odločno ukrepanje v okviru odgovornosti za zaščito odobriti varnostni svet ZN;
F. ker Sirija ni pristopila h Konvenciji o kemičnem orožju, ki prepoveduje razvoj, proizvodnjo, kopičenje zalog, prenos in uporabo kemičnega orožja; ker je Sirija pristopila k ženevskemu protokolu iz leta 1925 o prepovedi uporabe dušljivih, strupenih ali drugih plinov; ker je Sirija v juliju 2012 priznala, da ima zaloge kemičnega orožja;
G. ker je ruski zunanji minister Sergej Lavrov 9. septembra 2013 predlagal, naj bi prepričali Asadov režim, da zaloge kemičnega orožja preda v uničenje pod mednarodnim nadzorom in pristopi h Konvenciji o kemičnem orožju; ker je ameriški predsednik Barack Obama ta predlog pozdravil kot možen preboj;
H. ker so se v zadnjih mesecih dramatične humanitarne in varnostne razmere ter razmere na področju človekovih pravic še poslabšale, prav tako pa se je povečalo oboroženo nasilje in se še razširilo po vsej državi; ker sirske vladne sile še naprej sistematično izvajajo nasilje v gosto poseljenih soseskah; ker vojaško krilo Hezbolaha, ki ga EU uvršča med teroristične organizacije, sirski vladi pomaga od pomladi 2013; ker še vedno prihajajo poročila o kršitvah človekovih pravic in humanitarnega prava tudi s strani opozicijskih sil, čeprav v manjšem obsegu; ker je vzpon džihadističnih sil znotraj vojaške opozicije zelo zaskrbljujoč; ker so sirski Kurdi vse bolj udeleženi v sporu zaradi napadov z obeh strani, tako pred kratkim v spopadih med kurdsko Stranko demokratične unije (PYD) in islamskimi uporniškimi skupinami na severu Sirije; ker je kurdski nacionalni svet 28. avgusta 2013 podpisal sporazum s sirsko nacionalno koalicijo, ki Kurdom zagotavlja državljanske pravice in pripravlja teren za članstvo sveta;
I. ker je septembra 2013 sirski observatorij za človekove pravice ocenil, da je bilo od začetka konflikta ubitih 110.000 ljudi, pretežno civilistov;
J. ker konflikt v Siriji ogroža stabilnost celotne regije in širi nasilje v sosednje države, zlasti v Libanon, Jordanijo, Turčijo in Irak, ker se s podporo kateri od strani v konfliktu čedalje bolj vpletajo zunanji akterji;
K. ker tudi sosednje države občutijo dramatično povečanje števila beguncev iz Sirije, ki jih je po podatkih visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNCHR) več kot 2 milijona, 4,25 milijonov pa je notranje razseljenih oseb; ker so več kot 97 % sirskih beguncev sprejele države v neposredni okolici, kar predstavlja hudo breme za njihovo infrastrukturo, gospodarstvo in družbo; ker je po podatkih UNHCR z dne 3. septembra 2013 716.000 sirskih beguncev v Libanonu, 515.000 v Jordaniji, 460.000 v Turčiji, 168.000 v Iraku in 110.000 v Egiptu; ker predstavlja 525.000 palestinskih beguncev v Siriji še posebej ranljivo skupino, ki je prizadeta zaradi spopada; ker ima ta skupina zelo malo možnosti, da najde zatočišče zunaj Sirije; ker njihov beg v sosednje države, zlasti v Jordanijo, pomeni dodatno tveganje destabilizacije;
L. ker je EU kot največji donator doslej Siriji zagotovila več kot 515 milijonov evrov humanitarne pomoči prek urada ECHO in 493 milijonov evrov iz držav članic EU;
1. obsoja napad, ki je 21. avgusta 2013 v Gutahu, predmestju Damaska, med sirskim civilnim prebivalstvom povzročil na stotine mrtvih in tisoče ranjenih; opozarja, da je to zadnji primer grozodejstev, ki so bila storjena od začetka pobojev v Siriji leta 2011;
2. meni, da uporaba kemičnega orožja s strani Asadovega režima ali druge vojaške sile zahteva odgovor, ki bo sorazmeren z resnostjo tako sramotnega zločina;
3. poudarja pomen ohranitve svetovne prepovedi uporabe kemičnega orožja po mednarodnem pravu ter da takšno dejanje predstavlja hudo kršitev mednarodnega prava, predvsem zločin proti človeštvu, za kar je treba odgovarjati;
4. je trdno prepričan, da je predložitev prepričljivih dokazov o odgovornosti za poboj v Gutahu bistvenega pomena za oblikovanje enotnega in učinkovitega odziva mednarodne skupnosti na enega najhujših napadov na človeštvo v več desetletjih;
5. poudarja, da je treba inšpektorjem za orožje ZN omogočiti, da dokončajo preiskavo in svoje ugotovitve sporočijo varnostnemu svetu ZN; obžaluje, da varnostni svet doslej ni prevzel svoj del odgovornosti kot zadnji garant mednarodnega miru in varnosti; poziva Rusijo in Kitajsko, naj ravnata konstruktivno, da bi olajšala hitro sprejetje skupnega stališča o Siriji za zagotovitev potrebnih ukrepov za zaščito civilnega prebivalstva;
6. poziva EU in njene države članice, zlasti tiste, ki so članice varnostnega sveta, naj predložijo in podprejo resolucijo varnostnega sveta, ki bo zadevo o razmerah v Siriji predala Mednarodnemu kazenskemu sodišču; vztraja, da bi morala Evropska unija in vse njene države članice spodbujati odgovornost za vse kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, ki so jih storili vsi državni in nedržavni udeleženci konflikta v Siriji, vključno s vsako uporabo kemičnega orožja in pobijanjem ujetnikov;
7. poudarja, da bi vsako vojaško posredovanje v Siriji – z dovoljenjem Združenih narodov ali brez – imelo hude in zelo nepredvidljive posledice in da ni mogoče izključiti poslabšanja stanja na terenu, zlasti v humanitarnem smislu;
8. meni, da vojaški poseg ni upravičen, če ni mogoče doseči dejanske zaščite ali če bi posledice takšnega posredovanja utegnile biti hujše, kot če sploh ne bi ukrepali; poudarja, da vojaškega posredovanja zaradi omejene zaščite ljudi ni mogoče upravičiti, če bi ta sprožil večji spopad;
9. je prepričan, da nobena oblika vojaškega odziva sama po sebi ne bo učinkovito odvračala od prihodnje uporaba kemičnega orožja ali rešila sirski konflikt; nasprotno meni, da odsotnost močnega mednarodnega odziva na potrjeno uporabo kemičnega orožja pomeni grozljivo možnost, da bi v Siriji in zunaj nje prišlo do neomejene uporabe kemičnih bojnih sredstev; poudarja, da lahko samo strateški, globalni pristop, ki bo upošteval humanitarne in politične razsežnosti, konča nasilje in množične kršitve človekovih pravic in v Siriji in spodbudi prehod v demokracijo;
10. poziva vse strani, naj z aktivnim vodenjem posebnega odposlanca Arabske lige in ZN Lakdarja Brahimija nadaljujejo diplomatska prizadevanja v skladu s tako imenovanim procesom Ženeva II, da bi našli rešitev, ki bi spoštovala demokratične težnje sirskega naroda; poudarja, da bi morale obe strani sodelovati brezpogojno in v celoti; poudarja, da bi se morala EU posebej truditi za sodelovanje z Rusijo in Iranom in za spodbujanje procesa deeskalacije v regiji;
11. poudarja, da razmere v Siriji zahtevajo hiter, skupen in odločen pristop držav članic EU; zato poziva EU in njene države članice, naj skličejo izredno sejo Sveta za zunanje zadeve, ki naj razpravlja o razmerah v Siriji in oceni ukrepe, ki bi jih EU lahko sprejela za bolj učinkovito podporo demokratičnim silam v sirski opoziciji, za zaščito civilnega prebivalstva in za spodbujanje dialoga in skupnega pristopa z drugimi mednarodnimi akterji, kot so Rusija, Iran ali Arabska liga;
12. zato poziva Svet in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj prevzameta pobudo in zahtevata sklic seje generalne skupščine ZN o Siriji, da bi presegla sedanji zastoj v varnostnem svetu, ter naj si z vsemi diplomatskimi sredstvi prizadevata za politično rešitev; previdno pozdravlja zadnji ruski predlog, da naj bi sirsko kemično orožje prenesli pod mednarodni nadzor, in poziva sirski režim, naj se pozitivno in resno odzove na ta predlog, ki potencialno pomeni preboj v sedanji krizi;
13. ponovno izraža močno podporo delu neodvisne mednarodne preiskovalne komisije za Sirijo in pozdravlja njeno zadnje poročilo;
14. poziva EU in njene države članice, naj izpolnijo svojo humanitarno odgovornost in povečajo svojo pomoč sirskim beguncem; zlasti poziva EU in njene države članice, naj umaknejo vse ovire, ki beguncem preprečujejo iskanje zaščite v EU; izraža zaskrbljenost zaradi poročil o predolgem zadrževanju sirskih beguncev v EU; obsoja države članice, zlasti Grčijo, ki vračajo begunce in s tem kršijo mednarodno pravo in pravo EU; poziva Komisijo, naj podrobno spremlja dejavnosti držav članic in Frontexa, zlasti na meji med EU in Turčijo; poziva države članice, naj aktivirajo Direktivo Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb; poziva Komisijo, naj nujno predlaga sistem stalne preselitve na prostovoljni osnovi, da bi omogočili večjo delitev odgovornosti in solidarnost med državami članicami; močno obžaluje, da je bilo doslej prejetih manj kot 50 % od 3,3 milijarde EUR, ki jih UNHCR potrebuje za pokrivanje osnovnih potreb beguncev; poziva k večji diverzifikaciji humanitarnih poti, da bi povečali dostop do mednarodne pomoči in okrepili prisotnost na terenu na območjih, ki niso pod nadzorom režima; obžaluje, da je Egipt preklical režim brez vizumov za sirske državljane in poziva, naj egiptovske oblasti spoštujejo pravice beguncev;
15. je trdno prepričan, da bi morala EU dolgoročno izkoristiti zgražanje vsega sveta zaradi Sirije in zahtevati reformo varnostnega sveta ZN v korist generalne skupščine ter z odločnimi diplomatskimi pobudami spodbuditi načrt neširjenja orožja, vključno s spodbujanjem območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu, predvsem z izvedbo dolgo preložene mednarodne konference o tej temi, s spodbujanjem ratifikacije in izvajanja ustreznih mednarodnih instrumentov, obravnavo nadaljnje uporabe belega fosforja in osiromašenega urana ter okrepitvijo prizadevanj za zmanjšanje zalog kemičnega orožja po vsem svetu;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladama in parlamentoma Ljudske republike Kitajske in Ruske federacije, predsedniku in kongresu Združenih držav, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Lige arabskih držav ter vladi in parlamentu Sirije.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0057.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0351.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0223.
- [4] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0028.