PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Siriji
10.9.2013 - (2013/2819(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Guy Verhofstadt, Ramon Tremosa i Balcells, Graham Watson, Marietje Schaake, Johannes Cornelis van Baalen, Edward McMillan-Scott, Jelko Kacin, Charles Goerens, Hannu Takkula, Louis Michel, Philippe De Backer, Phil Bennion v imenu skupine ALDE
Hélène Flautre
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0413/2013
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Siriji, predvsem resolucij o razmerah v Siriji z dne 16. februarja 2012[1] in 13. septembra 2012[2] ter resolucije o razmerah sirskih beguncev v sosednjih državah z dne 23. maja 2013[3],
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Siriji z dne 23. januarja, 18. februarja, 11. marca, 22. aprila, 27. maja, 24. junija, 9. julija, 22. julija in 7. septembra 2013; ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Siriji z dne 08. februarja 2013,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z 9. maja, 14. in 24. junija ter 21. in 23. avgusta 2013; ob upoštevanju izjav komisarja za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje, predvsem z dne 3. septembra 2013,
– ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1540 z dne 28. aprila 2004 ter številnih izjav generalnega sekretarja ZN in njegovega predstavnika, predvsem z dne 25., 26. in 28. avgusta ter 2. in 3. septembra 2013,
– ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije Združenih narodov o Siriji z dne 18. julija 2013,
– ob upoštevanju izjave predsednika ZDA Baracka Obame z dne 31. avgusta 2013,
– ob upoštevanju izjav UNHCR o številu sirskih beguncev z dne 3. septembra 2013,
– ob upoštevanju končnega sporočila akcijske skupine za Sirijo („sporočilo iz Ženeve“) z dne 30. junija 2012,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov, predvsem ženevskega protokola k haaški konvenciji o prepovedi uporabe dušljivih, strupenih ali drugih snovi in bakterioloških bojnih sredstev ter standardov iz konvencije o kemičnem orožju,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je bilo po ocenah ZN iz septembra 2013 v zadnjih dveh letih zaradi nasilja v Siriji ubitih najmanj 100 000 ljudi, predvsem civilistov; ker Urad za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) navaja, da je 4,25 milijona ljudi notranje razseljenih, v tujini, predvsem v Turčiji, Jordaniji, Libanonu in Iraku pa je več kot 2 milijona beguncev, od tega je več kot polovica otrok, mlajših od 17 let, kar je razlog za regionalno krizo, izzive in nestabilnost brez primere;
B. ker je v resoluciji Varnostnega sveta ZN št. 1540 z dne 28. aprila 2004 zapisano, da širjenje jedrskega, kemičnega in biološkega orožja ogroža mednarodni mir in varnost;
C. ker je treba uporabo kemičnega orožja v Siriji ter ravnanje režima s civilnim prebivalstvom obravnavati kot zločin proti človeštvu, za katerega mora režim odgovarjati, in ker je ogrožena regionalna stabilnost in svetovni mir; ker obstaja veliko oblik pritiska, povračilnih ukrepov in sankcij ter je na voljo mednarodno sodišče, če se zločini dokažejo Asadu, kogar nihče ne želi oprostiti odgovornosti;
D. ker nezmožnost Asadovega režima, da zavaruje svoje zaloge kemičnega orožja prav tako ogroža varnost in stabilnost, tako v Siriji kot v regiji;
E. ker je predsednik ZDA kongres zaprosil za dovoljenje za uporabo sile; ker je britanski parlament 29. avgusta zavrnil predlog predsednika vlade Davida Camerona o posredovanju v Siriji;
F. ker bo po navedbah ZDA cilj vojaškega napada odgovoriti na uporabo kemičnega orožja ter okrniti in zmanjšati možnost, da bi sirska vlada v prihodnosti uporabila takšna orožja;
G. ker se morata EU in mednarodna skupnost odzvati na uporabo kemičnega orožja, saj je njuna naloga zaščititi civilno prebivalstvo in preprečiti tveganje nadaljnje uporabe kemičnega orožja;
H. ker je bil 21. avgusta 2013 na obrobju Damaska izveden obsežen napad s kemičnim orožjem, v katerem je bilo ubitih na stotine ljudi, med njimi tudi ženske in otroci; ker ta napad pomeni očitno kršitev mednarodnega prava, vojni zločin in zločin proti človeštvu; ker informacije iz številnih različnih virov napad potrjujejo in kažejo na odgovornost sirskega režima, saj je ta edini, ki ima v lasti kemične bojne strupe in sredstva za njihovo razširitev v zadostnih količinah;
I. ker je stališče ter veto Rusije in Kitajske Varnostnemu svetu ZN preprečilo sprejetje skupnega stališča o krizi v Siriji;
J. ker je 1. septembra 2013 Arabska liga Združene narode in mednarodno skupnost pozvala, naj prevzame odgovornost v skladu z listino ZN in mednarodnim pravom ter naj ukrepa proti sirskemu režimu; ker je Arabska liga leta 2011 začasno zamrznila članstvo Sirije, 26. marca 2013 pa je Narodno koalicijo sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil priznala kot sirskega predstavnika;
K. ker je imela pred 21. avgustom 2013, ko je bil izveden napad v predmestju Damaska, imenovanem Guta, preiskovalna enota ZN pod vodstvom švedskega znanstvenika Åkeja Sellströma dovoljenje za preiskavo o uporabi kemičnega orožja; ker je preteklo nekaj dni, preden je sirski režim enoti dovolil obisk kraja napada v Guti; ker je preiskovalna enota vzela vzorce, ki bodo analizirani zunaj Sirije v naslednjih tednih; ker je enota ZN Sirijo zapustila 31. avgusta 2013;
L. ker se je 27. maja 2013 Svet za zunanje zadeve dogovoril o ponovni vzpostavitvi omejevalnih ukrepih proti Siriji in predvsem o odpravi embarga na orožje, ki državam članicam EU omogoča prodajo, dobavo, prenos ali izvoz vojaške opreme ali opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, če gre za oskrbovanje Narodne koalicije sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil z namenom zaščite civilistov;
M. ker število sirskih beguncev in ljudi v stiski dramatično raste, saj so politične in humanitarne razmere z vsakim dnem oboroženih spopadov slabše; ker je EU v celoti prispevala 1,3 milijarde EUR humanitarne pomoči za pomoč Siriji in sosednjim državam pri nastanitvi več kot dveh milijonov sirskih beguncev;
N. ker je zelo zaskrbljujoča vedno večja vloga skupin skrajnežev in milic, ki jo je treba skrbno analizirati v kontekstu ukrepanja EU v Siriji in okoliški regiji;
1. ostro obsoja masovne poboje civilistov v Siriji in napad s kemičnim orožjem, ki ga je 21. avgusta 2013 v predmestju Damaska, imenovanem Guta, izvedel Asadov režim in v katerem naj bi po navedbah zahodnih obveščevalnih služb umrlo najmanj 1400 ljudi, od tega 400 otrok; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je to največji poboj s kemičnim orožjem po napadu, ki so ga sile Sadama Huseina izvedle nad civilisti na severu Iraka; opozarja predsednika Asada, da ima obveznosti v skladu z Ženevskim protokolom o neuporabi kemičnega orožja, ter poziva sirijske oblasti, naj dosledno upoštevajo mednarodne obveznosti;
2. obsoja samovoljne izvensodne usmrtitve in vse druge oblike kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile skupine skrajnežev in sile, ki nasprotujejo Asadovemu režimu;
3. izraža zaskrbljenost nad sedanjim nasiljem v Siriji in vse akterje poziva k takojšnjemu prenehanju spopadov; opozarja na vlogo različnih regionalnih akterjev, vključno z dobavljanjem orožja, in je zaskrbljen, da se bo sirski konflikt razširil tudi na sosednje države;
4. izreka sožalje družinam žrtev; ponovno izraža solidarnost s sirskim ljudstvom pri boju za svobodo, dostojanstvo in demokracijo ter pozdravlja njegov pogum in odločnost, pri čemer posebej izpostavlja ženske in otroke;
5. poudarja, da se ob tej brezobzirni uporabi kemičnega orožja mednarodna skupnost mora odzvati; meni, da se je treba jasno in odločno odzvati ter po potrebi uporabiti omejeno in nadzorovano silo, da bi jasno sporočili, da takšni zločini niso sprejemljivi in da jih je treba kaznovati; meni, da je takšna strategija skladna s ciljem EU, torej s postopkom za politično zgladitev spora s pogajanji, in da moramo preprečiti nastanek grozljivega precedenta za ponovno uporabo kemičnega orožja v Siriji ali drugje;
6. poziva ZN, naj hitro zaključijo svojo temeljito preiskavo o uporabi kemičnega orožja v Siriji in kaznujejo odgovorne za napad; poziva članice Varnostnega sveta ZN, naj na osnovi ugotovitev preiskovalne enote ZN obravnavajo množično pobijanje v Siriji in ocenijo, katere ukrepe je treba sprejeti v odziv na uporabo kemičnega orožja;
7. obžaluje, da Varnostnemu svetu ZN do zdaj ni uspelo ukrepati in da se ni dogovoril o resoluciji, s katero bi lahko izvedel odločnejši in učinkovitejši pritisk za končanje nasilja v Siriji; predvsem poziva Rusijo in Kitajsko, naj prevzameta odgovornost in prispevata k dogovoru o skupnem stališču; kljub sedanjim diplomatskim prizadevanjem ugotavlja, da bo v Varnostnem svetu težko prepričati tiste, ki nasprotujejo vojaškemu posegu proti Asadovem režimu; ponavlja močno podporo pozivu komisarja ZN za človekove pravice, naj Varnostni svet ZN poročila o razmerah v Siriji posreduje Mednarodnemu kazenskemu sodišču za uradno preiskavo;
8. poziva EU, naj prevzame vodilno vlogo pri obnovi diplomatskih prizadevanj vseh strani v sirskem konfliktu, da bi hitro in tvorno sodelovale v procesu Ženeva II in tako našle politično rešitev sirske krize;
9. meni, da bi morala mednarodna skupnost za Sirijo s pogajanji poiskati politično rešitev, ki lahko zaustavi nasilje in prepreči nove napade s kemičnim orožjem, ter spodbujati resnično tranzicijo v demokracijo pod sirskim vodstvom, kar bo izpolnilo upravičene zahteve sirskega ljudstva; tranzicija naj temelji na vključujočem dialogu vseh demokratičnih sil in akterjev v sirski družbi, da se bo začel proces korenitih demokratičnih reform, ki bo upošteval potrebe po narodni spravi in bo zavezan spoštovanju pravic in svoboščin manjšin, ne glede na to, ali so narodnostne, verske, kulturne ali druge;
10. meni, da bi morala strategija za zagotovitev politične zgladitve spora v Siriji s pogajanji zajemati: (1) zagotavljanje vseh oblik pomoči sirskemu vrhovnemu vojaškemu svetu in drugim sirskim subjektom, ki nasprotujejo vladi Bašarja Al Asada ter so bili ustrezno in v celoti preverjeni in imajo skupne demokratične vrednote in interese kot EU; (2) zagotavljanje vseh oblik pomoči sirski politični opoziciji, med drugim opozicijski koaliciji; (3) prizadevanja za osamitev skrajnih in terorističnih skupin v Siriji, da bi preprečili njihov vpliv na prihodnje tranzicijske in stalne sirske vlade; (4) usklajevanje z zavezniki in partnerji ter (5) prizadevanja za omejitev podpore, ki jo sirskemu režimu nudi iranska vlada in drugi;
11. poudarja, da ima EU posebno odgovornost za stabilnost in varnost svoje soseščine, in opozarja, da razmere v Siriji zahtevajo skladen skupen pristop držav članic EU v sodelovanju z zvezo NATO; zato poziva EU in njene države članice, naj začnejo resna diplomatska prizadevanja, združijo vojaške obveščevalne službe, natančno preučijo politične posledice vojaškega posredovanja in z njim povezane podrobnosti, cilje in čas trajanja, da bi lahko ugotovili, katere ukrepe naj EU sprejme v odziv na uporabo kemičnega orožja s strani Asadovega režima; meni, da bi se morala diplomacija EU osredotočiti na vse pomembne regionalne akterje, tudi na Rusijo, Iran, Izrael in Turčijo, in poiskati možnosti za trajno politično rešitev sirskega konflikta na podlagi pluralistične demokracije in vladavine prava;
12. ponovno poziva predsednika Asada in njegov režim, naj se nemudoma umakneta z oblasti in s tem čim prej omogočita mirno, vključujočo, uresničljivo in demokratično tranzicijo pod sirskim vodstvom;
13. izraža resno zaskrbljenost zaradi sedanje humanitarne krize v Siriji in posledic, ki jih ima v sosednjih državah; opozarja, da Asadova vlada nosi glavno odgovornost za blaginjo svojih ljudi; poziva k večji humanitarni pomoči prebivalcem Sirije in sosednjih držav, predvsem Libanona in Jordanije; podpira in pozdravlja pomemben prispevek Komisije in držav članic programom humanitarne pomoči; poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije ter Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, naj se ustrezno in odgovorno odzoveta na prihod beguncev v države članice, da bi zmanjšali breme sosednjih držav; prav tako naj vršijo pritisk na države, ki so obljubile pomoč, niso pa zagotovile obljubljenih sredstev;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ruske federacije, vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske, vladi in parlamentu Republike Turčije, vladi in predstavniškemu domu Združenih držav Amerike, vladi in parlamentu Hašemitske kraljevine Jordanije, vladi in parlamentu Republike Libanon, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Arabske lige, Narodni koaliciji sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil ter vladi in parlamentu Sirske arabske republike.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0057.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0351.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0223.