PREDLOG RESOLUCIJE o pozivu k merljivim in zavezujočim obvezam proti davčni utaji in izogibanju davkom v EU
4.12.2013 - (2013/2963(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Cornelis de Jong, Willy Meyer, Patrick Le Hyaric, Marie-Christine Vergiat, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL
B7‑0551/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o pozivu k merljivim in zavezujočim obvezam proti davčni utaji in izogibanju davkom v EU
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o akcijskem načrtu za okrepljen boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam (COM(2012)0722),
– ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o agresivnem davčnem načrtovanju[1],
– ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 glede ukrepov, namenjenih spodbujanju tretjih držav k uporabi minimalnih standardov dobrega upravljanja v davčnih zadevah[2],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. junija 2012 o konkretnih ukrepih za krepitev boja proti davčnim utajam in izmikanju davkom, vključno v zvezi s tretjimi državami (COM(2012)0351),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2012 o pozivu h konkretnim ukrepom za boj proti davčnim goljufijam in utajam[4],
– ob upoštevanju sklepov Sveta za ekonomske in finančne zadeve in njegovega poročila Evropskemu svetu 22. junija 2012 o davčnih vprašanjih,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za ekonomske in finančne zadeve z dne 14. maja 2013 o davčnih utajah in davčnih goljufijah,
– ob upoštevanju izjave voditeljev skupine držav G-20 po vrhunskem srečanju 5. in 6. septembra 2013 v Sankt Peterburgu,
– ob upoštevanju sporočila po srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine držav G-20 15. in 16. februarja 2013 v Moskvi,
– ob upoštevanju poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj iz leta 2013 o zniževanju osnove in preusmerjanju dobička,
– ob upoštevanju študije Evropske konfederacije sindikatov o učinkih varčevalnih ukrepov na delovanje davčnih inšpektorjev[5];
– ob upoštevanju oblikovanja medparlamentarne delovne skupine v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj;
– ob upoštevanju študije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, objavljene marca 2012, o hibridnih neizenačenih sporazumih ter davčni politiki in vprašanjih spoštovanja davčnih predpisov (Hybrid mismatch arrangements: Tax policy and compliance issues, ni na voljo v slov., op. prev.),
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je ocenjena izguba EU v davčnih prihodkih zaradi davčnih utaj in izmikanja plačilu davkov vsako leto okoli bilijona EUR;
B. ker se zaradi izgube teh prihodkov povečuje primanjkljaj in raven zadolženosti držav članic ter se zmanjšujejo sredstva za spodbujanje javnih naložb, rasti in zaposlovanja;
C. ker do večine davčnih goljufij v Evropi prihaja pri dejavnostih velikih davkoplačevalcev;
D. ker obseg davčnih utaj in izmikanja plačilu davkov zmanjšuje zaupanje državljanov ter njihovo prepričanje v poštenost in verodostojnost davčnih sistemov;
E. ker multinacionalke z davčnimi utajami povzročajo nepošteno konkurenco malim in srednjim podjetjem;
F. ker so se enostranski nacionalni ukrepi pogostoma izkazali za neučinkovite in nezadostne, tako da je potreben usklajen in večrazsežnostni pristop na podlagi konkretnih strategij in ciljev na nacionalni, evropski in mednarodni ravni;
G. ker hibridna neizenačenost med davčnimi osnovami držav članic ustvarja nepravične vrzeli, ki omogočajo izkoriščanje razlik med davčnimi sistemi;
H. ker številne države članice svojim davčnim upravam zmanjšujejo finančna sredstva in tako slabijo zmogljivost in učinkovitost svojih davčnih inšpektorjev; ker bo to zmanjševanje oškodovalo zmožnosti držav članic za pobiranje davkov in s tem tudi njihove skupne davčne prihodke;
I. ker so se nekatere države članice odločile za zvišanje davkov, na primer davka na dodano vrednost, kar še posebej škodi ljudem z nizkimi dohodki; ker bi bilo treba nameniti ustrezno pozornost učinkom pobiranja davkov z vidika pravične porazdelitve bogastva, povečanje pobranih davkov pa bi moralo pripomoči k družbeno pravični porazdelitvi, da bi lahko izpolnili potrebe ključnih sektorjev, kot sta zdravstvo in izobraževanje;
1. opozarja, da je finančna industrija s pretirano kompleksnimi špekulativnimi finančnimi produkti močno pripomogla h gospodarski krizi, s katero se spopada ves svet; meni, da je zamujanje evropskih voditeljev glede boljšega nadzora nad finančnimi trgi in finančnimi akterji obžalovanja vredno; želi spomniti, da gibanja levice že od nekdaj zahtevajo, da je treba te trge in njihove instrumente strogo javno nadzorovati, sprejeti ukrepe, s katerimi bi zatrli davčne oaze, onemogočiti izkoriščanje vrzeli in ukrepati proti agresivnemu davčnemu načrtovanju;
2. je seznanjen z izjavami Komisije, Sveta in posameznih držav članic, ki kažejo pripravljenost za reševanje vprašanja utaj in izmikanja plačilu davkov v Evropi, pri čemer bi se osredotočili na okrepitev boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju; meni, da te izjave precej zamujajo;
3. opozarja na svoj poziv državam članicam, naj se zavežejo k ambicioznemu, a realističnemu cilju, da bi davčno vrzel do leta 2020 vsaj prepolovili;
4. meni, da mora biti poglavitni cilj fiskalne politike konsolidacija enakosti pri obdavčenju med državljani držav članic, in poziva države članice, naj enakomerno porazdelijo bogastvo v EU – z bojem proti davčnim utajam, uvedbo davkov na premoženje, s povečanjem davka na dohodek za tiste z najvišjimi dohodki ter obdavčitvijo finančnega sektorja in njegovih špekulativnih produktov;
5. meni, da je davčna konkurenca v nasprotju z dolgoročnimi interesi držav članic ter vse EU;
6. vztraja, da bi mogli v sedanjih kriznih razmerah ustvariti nujno potrebne višje davčne prihodke brez povišanja davčnih stopenj, in sicer tako, da bi z zavezujočimi cilji in dejansko zavezanostjo boju proti davčnim utajam in izmikanju plačilu davkov odpravili davčno vrzel;
7. pozdravlja predlog Komisije za spremembo direktive o matičnih in odvisnih družbah za učinkovitejše reševanje hibridne neizenačenosti in delno odpravo posebnih oblik izmikanja plačilu davkov, vendar meni, da predlogi niso dovolj radikalni;
8. poziva, da bi bilo treba cilj EU, da bi davčno vrzel do leta 2020 prepolovili, pospremiti s sklopom davčnih ciljev za posamezne države in referenčnimi merili za zmanjšanje utajenih davčnih prihodkov;
9. poudarja, da bi usklajevanje in skupni zagon za uresničitev konkretnih davčnih ciljev podkrepila zaveze Sveta glede boja proti davčni utaji in izmikanju plačilu davkov in tudi omogočila lažje uresničevanje drugih ciljev, na primer fiskalne stabilnosti;
10. ponovno poudarja, da je treba kritično preučiti predlog o skupni konsolidirani davčni osnovi za podjetja in da bi pozdravil predloge, s katerimi bi bodisi postala obvezna ali bi se popolnoma odpravila;
11. ponavlja, da je treba pregledati direktivo o obdavčevanju plačil obresti ter licenčnin in ob tem obravnavati tudi transferne cene, da bi zatrli davčno konkurenco med državami članicami;
12. meni, da davčne amnestije niso primerna strategija za učinkovit boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam in da je ta slaba praksa v nasprotju z interesi držav članic in Evropske unije;
13. poziva države članice, naj k pregledu direktive o matičnih in odvisnih družbah pristopajo v duhu sodelovanja in pregledno;
Računovodstvo in upravljanje
14. meni, da je okrepitev predpisov o registrih podjetij in registraciji skladov ter preglednost na tem področju nujen pogoj, da se reši vprašanje izmikanja plačilu davkov;
15. opominja, da so zahteve za čezmejna podjetja v vseh sektorjih glede poročanja po državah odločilnega pomena za odkrivanje izogibanja plačilu davkov na dohodek pravnih oseb; poziva EU, naj ponovno prevzame pobudo na tem področju in se zaveže, da bo do leta 2015 v celoti izvajala zahteve o poročanju po državah kot mednarodni standard za finančna in nefinančna poročila podjetij;
16. poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga opredeliti področja, kjer je mogoče izboljšati zakonodajo EU in upravno sodelovanje med državami članicami in tako zmanjšati davčne goljufije;
17. poziva države članice, naj zagotovijo nemoteno sodelovanje in usklajevanje med svojimi davčnimi sistemi, da bi preprečile nenamerno neobdavčitev ter izmikanje davkom in davčne goljufije;
Davčni sporazumi
18. poziva države članice, naj pregledajo in dopolnijo veljavne medsebojne dvostranske davčne sporazume ter svoje dvostranske sporazume z državami nečlanicami, če omogočajo izmikanje plačilu davkov in otežujejo učinkovito obdavčevanje pri viru v nekaterih državah članicah;
19. poziva Komisijo, naj poroča o možnosti usklajevanja EU pri spreminjanju dvostranskih sporazumov med državami članicami, da bi jih uskladili s cilji Evropskega sveta ter tako otežili izmikanje plačilu davkov;
Druge pobude
20. poziva države članice, naj okrepijo svoje javne ali državne davčne uprave, povečajo število in učinkovitost davčnih inšpektorjev ter zagotovijo njihovo neodvisnost; meni, da je to bistveno za zagotovitev učinkovitega obdavčevanja multinacionalk in drugih velikih davkoplačevalcev;
21. ponavlja, da nenehno poviševanje DDV ni vprašljivo le z vidika pravičnosti, marveč tudi škodljivo za gospodarsko okrevanje, zato pozdravlja prenos davčnega bremena s potrošnje in dela na proizvodnjo in dobiček;
22. poziva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu davčnemu sistemu, kamor sodi tudi uvedba davkov na premoženje, iz česar se bo dalo financirati vzdržno in družbeno uravnoteženo gospodarsko okrevanje; meni, da bi morale reforme težiti k socialno pravičnemu, poslovno donosnemu in upravno celovitemu in učinkovitemu davčnemu sistemu;
23. poziva EU in države članice, naj predlagajo konkretne ukrepe za odpravo davčnih oaz;
24. poziva države članice, naj zagotovijo, da podjetja v državni lasti ne bodo sodelovala v davčnih utajah in izmikanju plačilu davkov;
25. poziva poslance Evropskega parlamenta, naj sodelujejo v prizadevanjih Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, da bi ustanovila medparlamentarno delovno skupino za področje boja proti davčnim utajam in izmikanju plačilu davkov;
26. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.