Predlog resolucije - B7-0560/2013Predlog resolucije
B7-0560/2013

    PREDLOG RESOLUCIJE o pripravah na zasedanje Evropskega sveta (19.–20. decembra 2013)

    9.12.2013 - (2013/2626(RSP))

    ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
    v skladu s členom 110(2) Poslovnika

    Elmar Brok, Corien Wortmann-Kool, Jean-Pierre Audy, Michael Gahler, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra v imenu skupine PPE
    Roberto Gualtieri, Elisa Ferreira, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa) v imenu skupine S&D
    Guy Verhofstadt v imenu skupine ALDE


    Postopek : 2013/2626(RSP)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    B7-0560/2013
    Predložena besedila :
    B7-0560/2013
    Sprejeta besedila :

    B7‑0560/2013

    Resolucija Evropskega parlamenta o pripravah na zasedanje Evropskega sveta (19.–20. decembra 2013)

    (2013/2626(RSP))

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. junija 2013 o krepitvi evropske demokracije v prihodnji ekonomski in monetarni uniji[1], z dne 23. maja 2013 o prihodnjih zakonodajnih predlogih za ekonomsko in monetarno unijo: odziv na sporočili Komisije[2] in z dne 21. novembra 2013 o sporočilu Komisije z naslovom Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije[3],

    –   ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

    A. ker so institucije EU in države članice odločne v prizadevanjih za povrnitev finančne verodostojnosti in stabilnosti, zlasti s sprejetjem in izvajanjem strukturnih reform in s sprejetjem novega okvira gospodarskega upravljanja; ker mora ta prizadevanja dopolniti prava bančna unija;

    B.  ker za okrepitev konkurenčnosti, trajnosti in ustvarjanja delovnih mest v EU potrebujemo boljše usklajevanje gospodarske politike;

    C. ker je metoda Skupnosti primeren pristop za soočanje z izzivi, ki zadevajo EU in njeno valuto;

    D. ker bi morale biti vse odločitve podkrepljene s parlamentarnim nadzorom in odgovornostjo na ravni, na kateri so sprejete;

    E.  ker je spoštovanje prava EU v celoti in njegova dosledna uporaba osnovni element te politike;

    F.  ker mora EU v hitro spreminjajočem se in nestabilnem geostrateškem okolju, ki ga zaznamujejo novi varnostni izzivi, preusmeritev ZDA v azijsko-pacifiško regijo in posledice finančne krize, prevzeti odgovornost kot nosilec varnosti s pravo strateško avtonomijo, zlasti v svoji soseščini, s tem pa bo posledično okrepila svojo lastno varnost;

    G. ker lahko voditelji držav in vlad te geopolitične trende in neusklajeni upad proračunov za obrambo obravnavajo edino s pospešitvijo usklajevanja in sodelovanja na področju obrambe;

    O bančni uniji

    1.  opominja Evropski svet na politične zaveze, v skladu s katerimi bi moral biti pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja dosežen dogovor o enotnem mehanizmu za reševanje; poziva Evropski svet, naj Svetu ministrov ponovi, da zahteva, naj bodo pogajanja o direktivi o zajamčenih vlogah ter o okviru za sanacijo in reševanje uspešno zaključena pred koncem leta 2013;

    O poglobitvi ekonomske in monetarne unije (EMU)

    2.  poziva Evropski svet, naj da politično zavezo v zvezi s pripravo zakonodaje o boljšem usklajevanju gospodarske politike, ki bo temeljila na Pogodbah; pričakuje, da se bodo Parlament in druge institucije EU pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja dogovorili o glavnih značilnostih omenjenega boljšega usklajevanja gospodarske politike;

    3.  prosi, naj se na podlagi omenjenega boljšega usklajevanja gospodarske politike po rednem zakonodajnem postopku sprejme pravni akt o smernicah za zbliževanje, v katerem bo za določeno obdobje opredeljeno zelo omejeno število ciljev za najnujnejše reformne ukrepe;

    4.  ponavlja svojo zahtevo, naj države članice zagotovijo, da bo o nacionalnih reformnih programih, ki bi morali biti pripravljeni na podlagi omenjenih smernic za zbliževanje in bi jih morala potrditi Komisija, tekla razprava v nacionalnih parlamentih ter da jih bodo slednji tudi sprejeli; meni, da je to bistveno za krepitev lastne odgovornosti in demokratične odgovornosti celotnega procesa;

    5.  meni, da je primerno, da se države članice zavežejo k izvajanju svojih nacionalnih reformnih programov, kakor so potrjeni, v celoti; na podlagi tega predlaga, naj države članice vstopijo v konvergenčno partnerstvo z institucijami EU z možnostjo pogojnega financiranja reformnih ukrepov;

    6.  znova poudarja, da bi moralo biti okrepljeno gospodarsko sodelovanje tesno povezano z mehanizmom, ki temelji na spodbudah; meni, da mora biti vsako dodatno financiranje ali instrument, kot je mehanizem solidarnosti, sestavni del proračuna EU, ne sme pa biti omejen z dogovorjenimi zgornjimi vrednostmi večletnega finančnega okvira;

    7.  opozarja, da mora biti mora biti pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju (PSUU) vključena v pravo EU najpozneje do 1. januarja 2018 na podlagi ocene izkušenj z njenim izvajanjem, kakor določa člen 16 pogodbe;

    8.  opozarja na svoje temeljno stališče, da okrepljena ekonomsko monetarna unija ne bi smela deliti Unije, ampak bi morala prav nasprotno voditi v še bolj poglobljeno integracijo in boljše upravljanje, kateremu bi se prostovoljno lahko pridružile tudi države članice, ki niso v območju eura;

    9.  poziva Evropski svet, naj v celoti izpolni zahteve člena 15(1) iz Pogodbe o Evropski uniji (PEU);

    O obrambni politiki

    10. meni, da mora EU v hitro spreminjajočem se in nestabilnem geostrateškem okolju, ki ga zaznamujejo novi varnostni izzivi, preusmeritev ZDA v azijsko-pacifiško regijo in posledice finančne krize, prevzeti odgovornost kot svetovni politični akter in nosilec varnosti, zlasti v svoji soseščini in s pravo strateško avtonomijo, ter tako spodbujati mednarodni mir in varnost, zaščititi svoje interese v svetu in zagotoviti varnost svojih državljanov; v zvezi s tem poudarja, da mora biti EU pri svojih politikah dosledna ter da mora hitreje in učinkoviteje sprejemati navedene odgovornosti;

    11. opozarja, da se EU trenutno sooča z velikimi finančnimi omejitvami in da države članice zaradi finančnih, proračunskih in političnih razlogov, ki so ali pa tudi niso povezani s krizo euroobmočja, neusklajeno znižujejo raven svojih proračunov za obrambo; poudarja, da lahko ti ukrepi negativno vplivajo na njihove vojaške zmogljivosti in s tem na zmožnost EU, da učinkovito prevzame svojo odgovornost za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti;

    12. meni, da se morajo voditelji držav in vlad EU na navedene izzive odzvati tako, da izkoristijo priložnost na Svetu decembra 2013 in se jasno zavzamejo za močnejši evropski obrambni sistem;

    13. v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije z dne 24. julija 2013 z naslovom Za konkurenčnejši in učinkovitejši obrambni in varnostni sektor (COM(2013)0542) ter končno poročilo podpredsednice Komisije / visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko / vodje Evropske obrambne agencije z dne 15. oktobra 2013;

    14. poziva Evropski svet, naj uveljavi predloge iz poročil Parlamenta o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP), skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP) ter tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe (EDTIB);

    15. meni, da se morajo države članice najprej zavezati, da bodo premagale operativne pomanjkljivosti skupne varnostne in obrambne politike, in sicer z zagotovitvijo podpore tako za njene civilne misije kot vojaške operacije skupne varnostne in obrambne politike, zlasti s prispevanjem zmogljivosti;

    16. poudarja, da je Lizbonska pogodba uvedla več novih instrumentov v zvezi s skupno varnostno in obrambno politiko, ki še niso zaživeli v praksi; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je izvajanje teh določb za nadaljnjo krepitev skupne zunanje in varnostne politike, ter poziva Svet, naj v celoti izkoristi omenjene instrumente (na primer stalno strukturno sodelovanje med državami članicami iz člena 46(6) PEU ter možnost zaupanja misij in operacij taki skupini držav članic v skladu s členoma 42(5) in 44(1) PEU);

    17. poudarja, da je pomembno začeti proces strateškega razmisleka za opredelitev ciljev in prednostnih nalog EU ter pripravo načrta s časovnim okvirom za poglobljeno sodelovanje na področju obrambe (bela knjiga, ki bi predstavljala okvir za razmislek o nacionalnih procesih);

    18. poziva Svet, naj se posveti okrepljenemu sodelovanju na področju oborožitve, zlasti s pooblastitvijo Evropske obrambne agencije, da v celoti odigra svojo vlogo pri spodbujanju usklajevanja, nadzoru uresničevanja zavez, določanju prednostnih naložb v tehnologije (vključno s strateškimi zmogljivostmi, kot so oskrba z gorivom v zraku, satelitska komunikacija, strateški zračni transport, sistemi za brezpilotno upravljanje zrakoplovov, kibernetska obramba in enotno evropsko nebo), dogovorih o krepitvi uporabe koalicij voljnih / osrednjih skupin ter iskanju delujoče rešitve za uporabo bojnih skupin;

    19. poziva države članice, naj zagotovijo podporo zmogljivi tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe (EDTIB), ki lahko premosti razdrobljenost ter okrepi ustvarjalnost in zmogljivost evropske industrije s tesnejšim usklajevanjem načrtovanja nacionalnih proračunov za obrambo (potencialno z vzpostavitvijo evropskega semestra za obrambna vprašanja) in tesnejšim usklajevanjem na ravni industrije (harmonizacija standardov in certificiranja obrambne opreme); poziva k zagotovitvi nadaljnjih spodbud in podpore za obrambno industrijo, ki naj vključujejo zavezanost razvoju najpomembnejših obrambnih tehnologij in sistemov (davčne spodbude, finančna podpora za raziskave in razvoj ter institucionalizacija sinergij med civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi);

    20. poudarja, da moč EU v primerjavi z drugimi organizacijami sloni na njenem edinstvenem potencialu za mobilizacijo cele vrste političnih, ekonomskih, razvojnih in humanitarnih instrumentov za podporo svojemu civilnemu in vojaškemu kriznemu upravljanju, misijam in operacijam pod okriljem enotne politične avtoritete – podpredsednika / visokega predstavnika – ter da ji ta celovit pristop, najsibo s t. i. mehko silo, po potrebi pa tudi z odločnejšim delovanjem, omogoča edinstveno in široko priznano prožnost in učinkovitost;

    21. podpira ustanovitev Sveta ministrov za obrambo, s čimer bi obrambi dali pomen, ki ga zasluži;

    22. odločno poziva voditelje držav in vlad, naj glede na strateški pomen evropske obrambe in razsežnost izzivov, s katerimi se sooča Unija, decembra 2015 pregleda napredek pri izvajanju sklepov Sveta, sprejetih decembra 2013, na podlagi poročila o izvajanju, ki ga bo pripravil podpredsednik Komisije / visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko;

    23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu in Komisiji.