PREDLOG RESOLUCIJE o pripravah na zasedanje Evropskega sveta 19. in 20. decembra 2013
9.12.2013 - (2013/2626(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Marisa Matias, Alda Sousa, Patrick Le Hyaric, Willy Meyer v imenu skupine GUE/NGL
B7‑0565/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o pripravah na zasedanje Evropskega sveta 19. in 20. decembra 2013
Evropski parlament,
– ob upoštevanju izjave z vrhunskega srečanja držav euroobmočja z dne 29. junija 2012,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. in 25. oktobra 2013,
– ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 20. marca 2013 z naslovom Na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji: Predhodno usklajevanje načrtov za pomembne reforme ekonomske politike (COM(2013)0166) in Na poti k poglobljeni in pravi ekonomski in monetarni uniji: Uvedba instrumenta za konvergenco in konkurenčnost (COM(2013)0165),
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 7. februarja 2013 o pobudi za zaposlovanje mladih,
– ob upoštevanju političnega dogovora, doseženega v Svetu, z dne 28. februarja 2013 o priporočilu Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade,
– ob upoštevanju členov 77, 78, 79 in 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o okrepljeni solidarnosti znotraj EU na področju azila[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o migracijskih tokovih v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa[2],
– ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil varovanja zunanjih meja na morju v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (COM(2013)0197),
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker mora biti zaradi zgodovinskega ozadja za Evropsko unijo imperativ, da je na svetovni ravni zanesljiv, nenasilen akter in posrednik, ki išče zgolj civilne in miroljubne rešitve konfliktov, v mednarodnih odnosih pa akter, ki si prizadeva za izkoreninjenje revščine s trajnostnim razvojem, nadzorom nad oborožitvijo in razoroževanjem, spodbujanjem uravnoteženih gospodarskih odnosov, pravične trgovine ter pravične razdelitve svetovnih virov in bogastva, da bi se dosegla stabilnost in blaginja v EU in v svetu;
B. ker se na vojaško silo, ki jo je razvila EU, zlasti po izjavi iz Saint Maloja iz leta 1998, oblikovanju evropske varnostne in obrambne politike leta 2003 in začetku izvajanja Lizbonske pogodbe, ne gleda zgolj kot na izhod v sili, ki stopi v ospredje v izjemnih okoliščinah, temveč se njena uporaba prenaša na širok nabor nalog „tihe varnosti“, ki presegajo zgolj obrambo in vključujejo tudi dejavnosti obveščanja, izvidovanja, množičnega nadzora, odvračanja in uporabe vesolja za vojaške namene;
C. ker mednarodni možganski trusti (tudi tisti, ki so gonilna sila evropske globalne strategije[3]) in podpredsednica/visoka predstavnica zagovarjajo geografski obseg dejavnosti skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), ki tvori neokolonialistični evropski imperij, saj zagovarjajo, da mora „Evropa prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost in varnost svojega sosedstva […] da mora biti Unija sposobna odločno ukrepati prek SVOP in zagotavljati varnost v svojem sosedstvu, če je mogoče v partnerstvu, po potrebi pa avtonomno, tudi z neposrednim ukrepanjem. Strateška avtonomnost se mora najprej uresničiti v sosedstvu EU […] vse bolj so vanjo vključeni tudi „sosedje sosedov“, na primer v Sahelu ali v Afriškem rogu, v dveh regijah, v katerih Unija izvaja pet misij kriznega upravljanja[4];
D. ker v skladu z evropsko varnostno strategijo varnostni izzivi, s katerimi se sooča EU in ki lahko sprožijo vojaške reakcije, niso omejeni zgolj na vojaške grožnje, temveč obsegajo vse do energetske varnosti, migracijskih tokov in podnebnih sprememb;
E. ker se je sedanja gospodarska in socialna kriza resno zaostrila zaradi gospodarskih politik in strukture evropske monetarne unije ter zaradi neoliberalne politike Evropske unije, ki spodbuja deregulacijo finančnih trgov, liberalizacijo trgov proizvodov in storitev, vse večjo financializacijo gospodarstva in ukrepe za zmanjšanje javnih naložb ter povečanje deregulacije trga dela;
F. ker so te politike veliko prispevale k splošnemu povečanju brezposelnosti, zlasti pa k brezposelnosti mladih, ter povzročile še več socialne izključenosti in revščine, in torej vodijo v hudo socialno nazadovanje;
G. ker so mehanizmi prenosa monetarne politike še vedno zelo izkrivljeni, politika ultranizkih obresti Evropske centralne banke pa zgolj podžiga špekuliranje na finančnih trgih; ker je kreditiranje realnega gospodarstva še vedno skromno, deflacijski pritiski pa še kar grozijo;
H. ker so zombi banke še vedno dejavne v vsej EU in onemogočajo gospodarsko okrevanje;
I. ker projekt bančne unije ne bo spremenil delovanja finančnih trgov in akterjev na njih; ker so za vzdržno in družbeno uravnoteženo gospodarsko okrevanje nujne bistvene spremembe bančnih struktur;
J. ker sta finančna in državna dolžniška kriza še vedno povezani in ker banke še vedno ustvarjajo velike dobičke na račun navadnih delavcev;
K. ker nekatere države članice še vedno zanemarjajo očitna makroekonomska neravnovesja v EU, ki jih zdaj priznava celo Komisija, ter še vedno izvajajo politiko deflacijskih plač in trga dela, ki škodi tistim, ki so v Evropi najbolj ranljivi; ker je zlasti v Nemčiji predlagana minimalna plača zgolj varljiv videz, ne pa dejanska rešitev problema;
L. ker so odgovori Evropske unije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (t.i. trojke) na gospodarsko krizo politično in gospodarsko napačni; ker se v nasprotju z napovedmi gospodarske razmere vztrajno slabšajo, kar vodi v začarani krog splošne recesije, revščine, socialne izključenosti in brezposelnosti;
M. ker je delovanje demokratičnih struktur, tudi nacionalnih parlamentov, resno moteno zaradi tržne discipline in varčevalnih politik, ki jih vsiljujejo EU, trojka in vlade držav članic; ker institucijam kriznega upravljanja (trojka) in evropskim mehanizmom financiranja (tudi Evropskemu mehanizmu za stabilnost in evropskemu instrumentu za finančno stabilnost) manjka demokratične odgovornosti;
N. ker novi predlogi Komisije za predhodno usklajevanje reform ekonomske politike in uvedba instrumenta za konvergenco in konkurenčnost še poglabljajo neoliberalno ekonomsko politiko in so namenjeni dodatnemu odvzemanju političnih odločitev državam članicam, saj bistveno zmanjšujejo njihove možnosti ukrepanja in alternativnih politik;
O. ker nedavni letni pregled rasti in z njim povezano poročilo o mehanizmu opozarjanja še vedno predpisujeta napačno zdravilo na podlagi vprašljivih predpostavk;
P. ker je v nedavnih tragedijah pri otoku Lampedusa umrlo vsaj 400 migrantov, številni drugi pa so pogrešani;
Q. ker je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije od leta 1993 na morju umrlo vsaj 20.000 ljudi, kar ponovno kaže, da je treba storiti vse potrebno, da se rešijo življenja ogroženih ljudi, države članice pa morajo izpolnjevati svoje mednarodne obveznosti reševanja na morju;
O skupni varnostni in obrambni politiki
1. zahteva jasno zavezanost strogo civilni zunanji politiki in njenemu izvajanju, ki mora vključevati prednostne cilje izkoreninjanja revščine, trajnostnega razvoja in uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja, nadzor nad oborožitvijo, režim iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, popolno jedrsko in konvencionalno razorožitev, mirno reševanje sporov, spodbujanje uravnoteženih gospodarskih odnosov, pravične trgovine in pravične razdelitve svetovnih virov in bogastva, da bi se dosegla stabilnost in blaginja v EU in v svetu;
2. obsoja vse večjo militarizacijo EU, njeno popolno povezanost z Natom, oblikovanje vojaške unije in ambicije po vojaški avtonomiji z naraščajočimi vlaganji v oboroževanje in zmogljivosti, da bi se zavarovali gospodarski in geostrateški interesi ter ekspanzionistični načrti EU in velikih evropskih prestolnic ter večjih držav članic;
3. obžaluje, da ni politične volje, ki bi si prizadevala za civilno reševanje sporov, temveč se ta raje usmerja v obrambo, posredovanje, militarizacijo in nadzor EU; s tem v zvezi obsoja osredotočanje na naslednje glavne točke, ki se vedno znova pojavljajo v letnem poročilu o SVOP in drugih poročilih Evropskega parlamenta o tej temi:
• izsiljevanje, ki temelji na predpostavki, da bo evropska varnost zaradi zmanjšanja sredstev za obrambo ogrožena, češ da jo bodo omejevale in nadzorovale tretje države;
• zahtevo, da se vzpostavijo enoten obrambni trg, sodelovanje na področju oborožitve, združevanje in souporaba, splošno zahtevo, da se okrepijo vojaške in varnostne raziskave, zlasti za misije SVOP, ter vse večje naložbe v civilne raziskave za vojaško rabo, predvsem prek Obzorja 2020;
• krepitev obrambnega in vojaškega sektorja EU, spodbujanje civilno-vojaškega sodelovanja ter nadaljnji razvoj in krepitev vojaškega industrijskega kompleksa prek tehnološke in industrijske baze evropske obrambe;
• porast uporabe sredstev, namenjenih razvojni pomoči (Evropski razvojni sklad), za financiranje operacij in misij s področja varnosti in SVOP ter podrejenost političnih področij, kot sta trgovinska in razvojna politika, SVOP;
• obvezno stalno strukturno sodelovanje kot podlago za vseevropski sistem zanesljive oskrbe in jamstev;
• pozivanje, naj EU financira vojaške operacije (zagonski kapital) in da je treba povečati mehanizem ATHENA;
• podpiranje močne Evropske obrambne agencije in poveljstva EU z obveščevalno podporo, ki ni pod parlamentarnim demokratičnim ali javnim nadzorom, da bi na področju vojaške politike EU centralizirano razvijala zmogljivosti in opremo;
• poziv, naj se uporabljajo bojne skupine, in zahtevo, da bi morali imeti samostojne bojne sile v visoki pripravljenosti, sestavljene iz kopenskih, zračnih, pomorskih in posebnih enot z visoko zastavljenimi cilji, pravzaprav vojsko EU;
4. poziva, naj se sredstva za vojaško obrambo iz proračunov Unije in držav članic preusmerijo v pokrivanje socialnih in ekonomskih potreb ljudi, zlasti v času krize, zaustavitev varčevanja, naložbe v civilno industrijo in razvoj ter ustvarjanje delovnih mest;
5. poudarja, da naložbe v vojsko izčrpavajo gospodarstvo in zelo neučinkovito ustvarjajo delovna mesta; zato poziva, naj se sredstva za vojaško obrambo iz proračunov Unije in držav članic preusmerijo v pokrivanje socialnih in ekonomskih potreb ljudi, zlasti v času krize, zaustavitev varčevanja, naložbe v civilno industrijo in razvoj ter ustvarjanje delovnih mest;
O bančni uniji
6. ponovno poziva k vzpostavitvi močnega javnega bančnega sektorja in strogemu javnemu nadzoru nad finančnim sektorjem, pa tudi k njegovemu zmanjšanju, da ne bi več ogrožal družbe in bi končno zadovoljeval potrebe realnega gospodarstva;
7. ostro obsoja goljufive prakse, ki jih izvajajo nekatere finančne ustanove, in zahteva, da vlade držav članic banke zavežejo k delovanju, ki bo v interesu širše javnosti, namesto da iščejo čim večji dobiček za maloštevilne delničarje;
8. meni, da se predlogi za bančno unijo popolnoma zgrešeno lotevajo globoko zakoreninjenih težav v finančnem sektorju; poziva Evropski svet, naj temeljito revidira svoje politično stališče do finančnega sektorja;
9. je zelo zaskrbljen zaradi politike Evropske centralne banke, ki je do sedaj služila zgolj interesom finančnega sektorja in akterjem na kapitalskih trgih, ne pa navadnim državljanom; poziva Evropski svet, naj resno razpravlja o reformi Evropske centralne banke, da bi namesto finančnih trgov ta končno bila v službi evropskega ljudstva;
O krepitvi ekonomske in monetarne unije
10. je prepričan, da bi morali Evropski parlament in nacionalni parlamenti, pa tudi socialni partnerji in civilna družba, imeti vodilno vlogo v vseh zadevah s področja oblikovanja gospodarskih politik;
11. opozarja, da je primanjkljaj v EU z 18 % leta 2008 narasel na 25 % leta 2012, bogati pa so med tem postali še bogatejši; obsoja varčevalno politiko EU in zahteva, da jo Evropski svet spremeni; meni, da so sedanja orodja za usklajevanje gospodarske politike povsem neustrezna za rešitev krize in preoblikovanje držav članic v demokratične in vključujoče družbe, od katerih bodo imeli korist vsi državljani;
12. obsoja logiko korenčka in palice, ki se skriva v mehanizmu solidarnosti tako imenovanega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost; ta si prizadeva zgolj podkupiti ljudi, da bi se strinjali z napačnimi političnimi ukrepi, katerih cilj je spodkopati pravice delavcev in socialne pravice in ki bodo še povečali vrzel med bogatimi in revnimi; zavrača vse oblike pogodbenih sporazumov, ki državam članicam dodatno odvzemajo možnost alternativnih in naprednih odločitev o ekonomski politiki;
13. zahteva, da se razveljavijo tako imenovani memorandumi o soglasju med državami članicami in trojko, pa tudi ukrepi, ki iz teh memorandumov izhajajo; nadalje zahteva razpust trojke; je trdno prepričan, da morajo države članice ponovno pregledati svoje javne dolgove in se o njih pogajati;
14. zahteva, da se dolgovi bank ne smejo znova preložiti na pleča državljanov, in vztraja, da se v prihodnje banke ne smejo več reševati z javnimi sredstvi in mora biti vsaka prihodnja intervencija evropskega mehanizma za stabilnost v celoti pod demokratičnim nadzorom; poudarja, da bi morale zombi banke prenehati delovati, javne banke s polnim dostopom do refinanciranja Evropske centralne banke pa bi morale zagotavljati financiranje za realno gospodarstvo;
O vidikih zaposlovanja in socialnih vidikih evropske monetarne unije
15. poziva, naj se prenehajo spodbujati neoliberalne strukturne reforme trga dela in naj se oblikuje evropska strategija zaposlovanja, ki bo temeljila na pojmu kakovostnega dela in agendi Mednarodne organizacije dela za dostojno delo, velik poudarek pa bo dajala ustvarjanju kakovostnih in trajnostnih delovnih mest, postopnemu odpravljanju oblik negotove zaposlitve, odpravljanju sistemov denarnih nadomestil za brezposelnost v zameno za udeležbo v javnih delih ali izobraževanjih, spodbujanju kakovosti pri delu, izboljšanju socialne varnosti, povečanju pravic delavcev, spodbujanju splošnega skrajšanja delovnega časa za isto plačilo ter usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;
16. meni, da bi bilo treba uvesti strukturne reforme trga dela, s katerimi bi se ustvaril vključujoč trg dela, spodbujala kakovostna delovna mesta, izboljšala raven izobraževanja in razširil obseg programov usposabljanja, izboljšala enakost med spoloma in vključenost žensk, migrantov, mladih delavcev in starejših delavcev ter drugih prikrajšanih skupin v trg dela;
17. poziva EU in države članice, naj spodbujajo splošno skrajšanje delovnega časa brez izgube plačila za delavce in ustvarjanje dodatnih delovnih mest za preprečevanje večje delovne obremenjenosti, to pa bi lahko podprli z zmanjšanjem pomoči podjetjem za prehodno obdobje med gospodarsko stagnacijo;
18. trdi, da Evropske unije za vse državljane ni mogoče doseči zgolj z evropsko gospodarsko in monetarno unijo, temveč je potrebna tudi socialna unija;
O projektni skupini za Sredozemlje
19. je seznanjen s sporočilom Komisije z dne 4. decembra 2013 o delu projektne skupine za Sredozemlje (COM(2013)0869) in obžaluje, da se je ponovno uveljavil politični pristop okrepljenega nadzora na mejah, ki je pripeljal do evropske trdnjave in povzroča tragedije na morju; je globoko zaskrbljen, ker je prednostna naloga, ki jo je določila projektna skupina za preprečevanje smrti na morju, predvsem nadaljnje razvijanje ukrepov v tretjih državah, ki ne spoštujejo mednarodnih standardov s področja človekovih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj pri obravnavi tragedij na morju prevzamejo odgovornosti EU;
20. poziva Evropski svet, države članice in Komisijo, naj ne sodelujejo pri nadzoru meja, izmenjavi podatkov in upravljanju migracijskih tokov s tretjimi državami, ki ne izpolnjujejo vseh svojih obveznosti glede mednarodnih človekovih pravic in pravic beguncev;
21. pozdravlja, da se na področju notranjih zadev preučujejo dodatne možnosti za varovan vstop v EU kot bodoča prednostna naloga, zlasti glede strategije vizumov iz humanitarnih razlogov in pilotnega projekta o skupni obdelavi prošenj za zaščito; vendar opozarja na nevarnosti, ki jih prinaša obdelava prošenj, vloženih zunaj ozemlja EU, zlasti kar zadeva zaščito; poudarja, da je treba solidarnost EU podpreti s konkretnimi mehanizmi za delitev odgovornosti za begunce in prosilce azila;
22. meni, da bi morala EU odpreti dodatne poti za zakonito delavsko in študentsko migracijo ter migrantom, ki iščejo boljše življenje, omogočiti zakonito in varno delo; je prepričan, da bo tak pristop migrantom omogočil, da pozitivno prispevajo k naši družbi, in precej zmanjšal število žrtev tihotapljenja in trgovine z ljudmi;
23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.
- [1] UL C 353 E, 3.12.2013, str.16.
- [2] P7_TA(2013)0448.
- [3] Evropska globalna strategija je proces, ki ga vodi možganski trust in je namenjen spodbujanju razprave o prihodni usmeritvi zunanjih odnosov Evropske unije: „Svetovni vpliv EU bodo vse bolj določale njene dejavnosti v strateškem sosedstvu […] EU bi morala biti pripravljena tudi, da avtonomno zagotavlja cel spekter civilnih in vojaških misij v strateškem sosedstvu v skladu z mednarodnim pravom, če oziroma kadar je to nujno za varovanje njenih temeljnih interesov. To vključuje tudi sposobnost načrtovanja civilnih in vojaških zmogljivosti.“ 2013, str. 11f.
- [4] Govor Catherine Ashton, podpredsednice/visoke predstavnice in vodje Evropske službe za zunanje delovanje, na letni konferenci Evropske obrambne agencije 21. marca 2013 v Bruslju, strani 2 in 5.