PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Siriji
4.2.2014 - (2014/2547(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Charles Tannock, Ruža Tomašić, Ryszard Czarnecki, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Antoni Legutko, Adam Bielan v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0141/2014
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji,
– ob upoštevanju zaključkov Sveta za zunanjo politiko o Siriji, predvsem zadnjih z dne 18. novembra 2013 in 20. januarja 2014,
– ob upoštevanju predhodnih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Siriji,
– ob upoštevanju predhodnih sklepov generalne skupščine Združenih narodov o Siriji,
– ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov z dne 27. septembra 2013 o uničenju sirskega kemijskega orožja (S/RES/2118–(2013)),
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. septembra 2013 o razmerah v Siriji [1] in z dne 9. oktobra 2013 o ukrepih EU in držav članic v zvezi z dotokom beguncev zaradi konflikta v Siriji[2],
– ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,
– ob upoštevanju protokola o prepovedi uporabe dušljivih, strupenih ali drugih plinov v vojni ter bakterioloških načinov bojevanja, podpisanega v Ženevi 17. junija 1925,
– ob upoštevanju konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe bakteriološkega (biološkega) in toksičnega orožja ter o njegovem uničenju, podpisane 10. aprila 1972 v Londonu, Moskvi in Washingtonu,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, Konvencije o otrokovih pravicah in njenega Izbirnega protokola glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih ter Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, katerih vseh je Sirija pogodbenica,
– ob upoštevanju poročil neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Siriji, nazadnje z dne 11. septembra 2013,
– ob upoštevanju skupnega sporočila visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Evropske komisije z dne 25. maja 2011 o novem odzivu na spremembe v sosedstvu,
– ob upoštevanju končnega sporočila akcijske skupine za Sirijo z dne 30. junija 2012, v nadaljnjem besedilu „ženevsko sporočilo“
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker nemiri in krvavi spopadi v Siriji divjajo že tretje leto in ker nič ne kaže, da se bo vojna kmalu končala;
B. ker so civilni nemiri in surovo zatiranje, ki ga nad sirskim prebivalstvom izvajajo sirske oblasti, vključno s poročano rabo kemičnega orožja, državo pahnili v državljansko vojno, ki bi lahko zanetila širši regionalni konflikt;
C. ker je bilo od začetka spopadov ubitih več kot sto deset tisoč Sircev;
D. ker je bilo leta 2013 v Siriji ubitih več kot tisoč dvesto kristjanov; ker se ocenjuje, da je med prebivalstvom v Siriji okoli 1,3 milijona kristjanov;
E. ker skupno število registriranih sirskih beguncev po ocenah že presega dva milijona, več kot devet milijonov Sircev pa je razseljenih;
F. ker se predsednik Asad ne zmeni za neštete pozive mednarodne skupnosti, naj konča grozovito nasilje v Siriji;
G. ker se močno stopnjuje nasilje, vključno z uporabo težkega topništva in obstreljevanjem naseljenih območij, narašča pa tudi število grozljivih pobojev, ki so jih zakrivile sirska vojska, varnostne sile in milica Šabiha, pa tudi različne opozicijske sile;
H. ker je prišlo do več pokolov in načrtnih pobojev (iz neposredne bližine) moških, žensk in otrok;
I. ker so se v preteklih mesecih močno razširili primeri mučenja, množičnih aretacij in obširnega uničevanja naseljenih območij;
J. ker na tisoče Sircev pred spopadi vsak dan zbeži v sosednje države, iščoč varnost in zaščito, vendar se znajdejo v begunskih taboriščih, kjer so še vedno izpostavljeni;
K. ker so tri države, ki jih je konflikt in tok beguncev najbolj prizadel, Jordanija, Libanon in Turčija;
L. ker številna neodvisna poročila potrjujejo uporabo kemičnega orožja v napadu na Vzhodno Guto dne 21. avgusta 2013;
M. ker je uporaba kemičnega orožja vojni zločin, prepovedan z ženevskim protokolom in statutom Mednarodnega kazenskega sodišča;
N. ker je mogoče zagovarjati stališče, da določbe konvencije ZN o kemičnem orožju veljajo po običajnem mednarodnem pravu, čeprav je Sirija ena od peščice držav, ki je še niso podpisale;
O. ker so se predstavniki sirske vlade in Narodne koalicije sirskih revolucionarnih in opozicijskih sil strinjali s sodelovanjem na mednarodnih mirovnih pogajanjih, ki jih je med 22. in 28. januarjem 2014 v Montreauxu in Ženevi priredil posebni odposlanec Združenih narodov za Sirijo Lakhdar Brahimi; ker bi se moral na predlog Lakhdarja Brahimija nadaljnji krog mirovnih pogajanj začeti 10. februarja 2014;
1. obžaluje, da udeleženci notranjega konflikta v Siriji izvajajo nasilje, ustrahovanje in mučenje, njihove žrtve pa so moški, ženske in otroci;
2. najstrožje obsoja množični poboj civilistov s kemičnim orožjem dne 21. avgusta 2013 in pozdravlja mednarodna prizadevanja za uničenje zalog kemičnega orožja, ki jih je nakopičil sirski režim; vse strani poziva, naj sodelujejo, da bi zagotovili hitro in popolno odstranitev vsega kemičnega orožja iz Sirije;
3. pozdravlja drugo ženevsko konferenco in predanost, ki so jo člani sirske opozicije izkazali načelom iz ženevskega sporočila; poudarja potrebo po napredku pri nadaljevanju mirovnih pogajanj in še posebno po sodelovanju mednarodne skupnosti ter vseh akterjev, vključenih v sirski konflikt, da zagotovijo politično rešitev bojev v Siriji na podlagi teh načel; mednarodno skupnost tudi spodbuja, naj sodeluje pri pripravi konkretnih načrtov za demokratično tranzicijo v Siriji po padcu Asadovega režima;
4. ugotavlja, da je treba nemudoma združiti mednarodna in regionalna prizadevanja, da bi se sirska kriza rešila; znova poziva vse članice varnostnega sveta ZN, naj spoštujejo svojo odgovornost glede te krize; poziva vse države, ki se dejavno zavzemajo za rešitev krize, naj ta prizadevanja podprejo;
5. izraža globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne krize v Siriji in posledic, ki jih ima v sosednjih državah; obenem tudi izraža zaskrbljenost, ker je odhajanje beguncev iz Sirije vse bolj množično; poziva k sprejetju sporazumov, ki bodo zagotovili takojšnji in popoln dostop humanitarnih delavcev do obleganih območij ter izhod iz njih, brez strahu pred povračilnimi ukrepi v prihodnosti;
6. obžaluje čedalje slabše razmere za številne sirske manjšine, vključno s krščansko skupnostjo v državi, in ostro obsoja visoko število pobojev kristjanov v Siriji;
7. pozdravlja odziv vlad v sosednjih državah, zlasti Turčiji in Libanonu, ki so ponudile humanitarno pomoč sirskim beguncem; se zaveda, da ta pomoč za obstoječe službe in proračune v teh državah pomeni dodaten pritisk; poziva mednarodno skupnost, naj tem prizadetim državam pomaga;
8. ugotavlja, da predsednik Asad kot ustavni in zakoniti voditelj sirske države nosi končno odgovornost za dejanja oboroženih sil v Siriji; poziva predsednika Asada, naj prizna, da sirsko ljudstvo zavrača njegov režim, in naj odstopi v interesu svoje države in enotnosti njenega ljudstva;
9. poziva vse strani v Siriji, naj sprejmejo načela človekovih pravic in demokracije ter se mednarodni skupnosti zavežejo, da bodo konflikt mirno končale;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Arabske lige, vladi in parlamentu Sirske arabske republike, ter vladam in parlamentom sosednjih držav Sirije.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0378.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0414.