PREDLOG RESOLUCIJE o vrhunskem srečanju EU-Rusija 28. januarja 2014
4.2.2014 - (2014/2533(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Werner Schulz, Rebecca Harms, Indrek Tarand, Tarja Cronberg, Raül Romeva i Rueda v imenu skupine Verts/ALE
B7‑0149/2014
Resolucija Evropskega parlamenta o vrhunskem srečanju EU-Rusija 28. januarja 2014
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti z dne 17. februarja 2011 o pravni državi v Rusiji[1], 13. septembra 2012 o politični uporabi sodstva v Rusiji[2], 13. decembra 2012, ki vsebuje priporočila Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje o pogajanjih o novem sporazumu med EU in Rusijo[3], 13. junija 2013 o pravni državi v Rusiji[4], 12. septembra 2013 o pritisku Rusije na države vzhodnega partnerstva (glede na bližnje vrhunsko srečanje vzhodnega partnerstva v Vilni)[5] in 12. decembra 2013 o izidu vrhunskega srečanja v Vilni in prihodnosti vzhodnega partnerstva, zlasti v zvezi z Ukrajino[6];
– ob upoštevanju obstoječega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni in Rusko federacijo na drugi strani;
– ob upoštevanju tekočih pogajanj o novem sporazumu, ki bo zagotovil nov celostni okvir za odnose med EU in Rusijo, ter partnerstva za modernizacijo, sklenjenega leta 2010 na podlagi zaveze Rusije pravni državi kot temelju za modernizacijo Rusije;
– ob upoštevanju sklepov vrhunskega srečanja EU in Rusije z dne 28. januarja 2014,
– ob upoštevanju člena 110(2) poslovnika,
A. ker EU ostaja zavezana nadaljnjemu poglabljanju in razvijanju odnosov z Rusijo in ker sta EU in Rusija že vzpostavili globoke in obsežne odnose, predvsem na področju energetike, gospodarstva in poslovanja, in ker sta postali v svetovnem gospodarstvu prepleteni in vzajemno odvisni,
B. ker so okrepljeno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med EU in Rusijo bistvenega pomena za stabilnost, varnost in blaginjo v Evropi in zlasti v skupni soseščini; ker lahko razvoj strateškega partnerstva med EU in Rusko federacijo temelji le na skupnih vrednotah; ker je bistvenega pomena, da se med obema partnericama začne sodelovanje na mednarodni ravni v vseh institucijah, organizacijah in forumih, da bi se izboljšalo upravljanje na svetovni ravni in začeli obravnavati skupni izzivi,
C. ker se je vrhunsko srečanje EU in Rusije 28. januarja 2014 spremenilo v triurno okrnjeno srečanje, ki se je osredotočalo na omejeno število vprašanj, kar odraža vse slabše odnose med EU in Rusijo, zlasti zaradi ruskega pritiska na države vzhodnega partnerstva;
D. ker Pogodbi EU zavezujeta EU in države članice k podpiranju in spodbujanju demokratičnih načel in pravne države v svetu, zlasti v tako pomembni sosedski državi kot je Rusija, ki se je s članstvom v Svetu Evrope zavezala, da bo sprejela in ščitila demokratična načela, pravno državo in spoštovanje temeljnih pravic,
E. ker podobne zaveze in obveznosti izvirajo tudi iz članstva Rusije v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in ker pristop Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji (STO) temelji na predpostavki, da bo država spoštovala načela pravne države;
F. ker obstajajo resni pomisleki glede razvoja dogodkov v Ruski federaciji glede spoštovanja in varstva človekovih pravic, pravne države, spoštovanja osnovnih demokratičnih načel, poštenosti volitev, svobode tiska in medijev ter svobode zbiranja,
G. ker je sprejetje zakona o registraciji političnih strank, financiranju nevladnih organizacij in diskriminacijskem zakonu o lezbijkah, gejih, biseksualcih, transseksualcih in interseksualcih, ki prepoveduje propagando netradicionalnih spolnih odnosov in homoseksualnost enači s pedofilijo, prepoveduje pravico do združevanja, ekstremizem, obrekovanje in uvaja filtriranje spletnih vsebin, znatno prispeval k poslabšanju razmer glede razvoja resnične civilne družbe v Rusiji in se uporablja za nadlegovanje in ustrahovanje nevladnih organizacij, demokratične opozicije in medijev,
H. ker je Rusija okrepila politični in gospodarski pritisk in uvedla številne ciljno usmerjene sankcije nad sosednjimi državami pred vrhunskim srečanjem vzhodnega partnerstva v Vilni novembra 2013, da bi te države ovirala in jim preprečila, da bi podpisale pridružitvene sporazume in prostotrgovinske režime z Evropsko unijo oz. da bi se jim približale;
I. ker je energija ključni instrument ruske zunanje politike ter še naprej igra osrednjo in strateško vlogo v odnosih med EU in Rusijo; ker velika odvisnost EU od fosilnih goriv ogroža razvoj uravnoteženega in doslednega pristopa Evrope do Rusije, ki bi temeljil na vrednotah; ker tekmovalnost med EU in Rusijo pri energetskih vprašanjih narašča na področjih skupnega interesa, kot sta južni Kavkaz in osrednja Azija; ker je bistveno, da EU nastopi enotno in pokaže močno notranjo solidarnost;
J. ker so dobrososedski odnosi, mir in stabilnost v državah skupne soseščine v interesu Rusije in EU; ker je treba razviti odprt, odkrit in v rezultate usmerjen dialog o krizah v teh državah, pri tem pa je zlasti treba upoštevati zamrznjene konflikte, da se okrepita varnost in stabilnost, podpre ozemeljska celovitost teh držav ter razvije skupni mehanizem kriznega upravljanja;
1. ugotavlja, da okrnjena oblika vrhunskega srečanja EU in Rusije ustrezno odraža sedanje odnose med EU in Rusijo in omogoča pragmatično izmenjavo mnenj o aktualnih vprašanjih, obenem pa simbolizira izzive, s katerimi se EU in Rusija soočata pri sodelovanju;
2. v zvezi s tem meni, da bi morala vrhunska srečanja EU in Rusije potekati vsako leto in ne vsaki dve leti, kot je sedaj v praksi, dokler ne bodo vzpostavljeni pogoji za razvoj resničnega strateškega partnerstva na podlagi skupnih vrednot;
3. poudarja, da je poslabšanje odnosov med EU in Rusijo posledica dolgotrajnega procesa med prvima dvema predsedniškima mandatoma Vladimirja Putina, obdobjem, ko je zasedal vplivni položaj predsednika vlade, in sedanjim predsedniškim mandatom ter je neposredna posledica njegovih notranje- in zunanjepolitičnih odločitev;
4. obžaluje, da EU še ni uspela prepričati ruskih voditeljev o prednostih pravega demokratičnega sistema, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic ter o tem, da je družba, v kateri država ščiti svoje državljane in jim služi, najboljši način za doseganje dolgotrajne blaginje in stabilnosti;
5. meni, da je prihodnji razvoj odnosov med EU in Rusijo odvisen od prizadevanj za okrepitev demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic in državljanskih svoboščin v Rusiji;
6. obžaluje, da ruski voditelji dojemajo vzhodno partnerstvo EU kot grožnjo za njihove politične in gospodarske interese, zaradi česar je skupno sosedstvo postalo področje spopadov in tekmovalnosti; poudarja, da bo v nasprotju s tem povečanje trgovine in gospodarskih dejavnosti Rusiji koristilo, njena varnost pa bo zaradi stabilnega in predvidljivega sosedstva večja;
7. poudarja, da je pomembno razvijati sinergije, da bi državam v skupnem sosedstvu omogočili, da čim bolj izkoristijo prednosti dvostranskih odnosov tako z EU kot Rusko federacijo;
8. poudarja, da so množični protesti in mobilizacija, ki sedaj potekajo na trgu Maidan, v določeni meri posledica tega, da je Ruska federacija s političnim pritiskom in finančnim izsiljevanjem onemogočila sklenitev pridružitvenega sporazuma med Ukrajino in EU;
9. poudarja, da morajo politična stališča Evropske unije in vsi vidiki odnosov med EU in Rusijo, tudi na ravni vrhunskega srečanja in zlasti pri prizadevanjih za nov sporazum o sodelovanju, jasneje odražati dejstvo, da Rusija na sistemski ravni ne spoštuje demokratičnih načel, pravne države in temeljnih pravic;
10. ponovno poudarja svojo podporo celovitemu, pravno zavezujočemu sporazumu, ki bo zajemal politična, gospodarska in socialna vprašanja in vključeval vsa področja, povezana z demokracijo, pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic, predvsem temeljnih svoboščin, pod pogojem, da je Rusija pripravljena sprejeti ukrepe za okrepitev pravne države in spoštovanja človekovih pravic;
11. poziva Komisijo, naj preuči možnost protiukrepov, ki bi jih EU lahko izvedla, če bi Rusija prekršila pravila STO zaradi kratkoročnih političnih ciljev; poudarja, da čeprav Rusija ne bi smela imeti pravice veta glede političnih odločitev držav vzhodnega sosedstva, mora biti EU pripravljena upoštevati legitimne pomisleke in interese Rusije, zlasti glede njenih trgovinskih in komercialnih interesov;
12. pozdravlja predsedniško amnestijo in izpustitev Mihaila Hodorkovskega, dveh aktivistk in članic skupine Pussy Riot ter članov združenja Greenpeace, vendar ugotavlja, da se to zdijo zgolj simbolična dejanja s ciljem izboljšati ugled Rusije pred olimpijskimi igrami v Sočiju; poziva politične voditelje EU in javne osebnosti, ki se bodo udeležile olimpijskih iger v Sočiju, naj izpostavijo vprašanja človekovih pravic in demokracije in naj se ne udeležujejo propagandnih nastopov z ruskimi voditelji;
13. je zgrožen nad poročili o močno razširjeni korupciji in pomanjkanju preglednosti, prisilnem preseljevanju prebivalcev brez odškodnine, prekarnem zaposlovanju in življenjskih razmerah delavcev migrantov ter dramatičnem uničevanju okolja, zlasti na območjih, razglašenih za svetovno dediščino, zaradi gradnje objektov za olimpijske igre;
14. ponovno poudarja zaskrbljenost zaradi slabšanja splošnih razmer na področju človekovih pravic v Rusiji ter odsotnosti vsakršnega napredka pri posvetovanjih med EU in Rusijo o človekovih pravicah; obžaluje zlasti, da je ta dialog postal proces in ne sredstvo za doseganje merljivih in oprijemljivih rezultatov; ponovno vztraja, da je treba v ta posvetovanja o človekovih pravicah vključiti javne kazalnike napredka, pa tudi izboljšati dialog, na primer s spreminjanjem lokacij posvetovanj, s sodelovanjem ruskih oblasti in nevladnih organizacij v tem procesu in njihovim dogovarjanjem o sestavi ruske delegacije, ter da je treba ob vsakem vrhunskem srečanju EU in Rusije ter po sejah partnerskega sveta objaviti javno oceno napredka teh srečanj;
15. opozarja na močno razširjene proteste in demonstracije v Rusiji po predsedniških volitvah marca 2012, ki so trajali več mesecev; obžaluje, da so ruski voditelji ignorirali in zatrli to ljudsko gibanje, ki je nakazovalo globoko navezanost ruskih državljanov na demokracijo; poziva ruske oblasti, naj izpustijo vse politične zapornike, prenehajo nadlegovati in zapirati aktiviste, kot je Jevgenij Vitišenko, zatirati pomembne nevladne organizacije, kot je Memorial ADC, in verske skupine, kot so Jehove priče, ter sodelujejo s civilno družbo in demokratično opozicijo;
16. ponovno poziva Komisijo, naj v okviru načrtovanja finančnih instrumentov za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) in instrumenta za organizacije civilne družbe in lokalne organe (CSO/LA), ki sedaj poteka, okrepi prizadevanja in pomoč zatirani civilni družbi, zlasti tako, da podvoji finančne prispevke za to državo;
17. je ogorčen nad nedavnimi poskusi predsednika Putina, da pomiri gejevske obiskovalce Sočija, češ da naj se ne bojijo aretacije ali kazenskega pregona, a naj pustijo otroke pri miru;
18. opozarja, da so kljub odpravi prepovedi protestov med olimpijskimi igrami obstoječi ukrepi nesorazmerno usmerjeni v skupine, ki se zavzemajo za pravice gejev in politične reforme, omejujejo število demonstracij in dovoljujejo samo proteste na nekaterih vnaprej določenih območjih in s tem ovirajo svobodo zbiranja;
19. pozdravlja ruska prizadevanja v sodelovanju z ZDA in mednarodno skupnostjo za odobritev resolucije Varnostnega sveta ZN v zvezi z uničenjem sirskega kemičnega orožja ob začetku pogovorov Ženeva II; vseeno poziva Rusijo kot stalno članico varnostnega sveta, naj se sooči s svojimi odgovornostmi v sirski krizi in olajša sprejetje zavezujoče resolucije o humanitarnem posredovanju in napotitvi sirskih razmer na Mednarodno kazensko sodišče;
20. opozarja na svoje priporočilo o skupnih vizumskih omejitvah za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega, ter poziva Svet in Komisijo, naj izvajajo vizumsko prepoved na ravni EU in zamrznejo finančna sredstva, ki jih imajo v EU osebe, vpletene v smrt Magnickega, ki mu sodijo posmrtno, in drugi kršitelji človekovih pravic v Rusiji; poudarja, da te osebe ne bi smele koristiti ugodnosti sporazuma o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Rusijo; je močno zaskrbljen nad načrtovano vključitvijo velikega števila ruskih uradnikov s t.i. službenim potnim listom v dogovor o poenostavitvi vizumskih postopkov, o katerih potekajo pogovori;
21. v zvezi s tem pozdravlja nedavno resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki Rusijo poziva, naj preneha z nekaznovanjem ruskih uradnikov in zagotovi, da bodo odgovorni za smrt Magnickega za to odgovarjali, ustavi njegovo posmrtno sojenje in pritisk na njegovo družino in zaključi kazenske postopke proti pravnikom podjetja Hermitage Fund;
22. je seznanjen s prvim poročilom Evropske komisije o izvajanju skupnih ukrepov EU in Rusije za odpravo vizumov v Rusiji; poziva k ukrepom za pospešitev izvajanja skupnih ukrepov, da bi dosegli sporazum o liberalizaciji vizumskega režima, ki bi odpravil vizume za kratka potovanja ruskih državljanov in državljanov EU; poudarja, da sta nediskriminacija državljanov in spoštovanje temeljnih pravic sestavna dela tega načrta;
23. poziva k centralizaciji politike EU glede Rusije v naslednjem mandatu Evropske komisije, z jasno in osrednjo vlogo visokega predstavnika/podpredsednika in skupnim pristopom držav članic do Rusije;
24. poziva Rusko federacijo, naj z zmanjšanjem domačih toplogrednih plinov ter sodelovanjem v mednarodnih pogajanjih za celovit okvir za okoljsko politiko po letu -2012 pod okriljem okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in kjotskega protokola poveča svoj prispevek pri reševanju vprašanja podnebnih sprememb; v zvezi s tem poudarja, da se morajo za potrebno dosego zmanjšanja emisij do leta 2020 v primerjavi z letom 1990 držav iz Priloge I vse industrializirane države obvezati, da bodo dosegle cilje o znatnem zmanjšanju v primerjavi s sedanjimi emisijami ter da bodo povečale zajemanje ogljika v gozdovih; zlasti poziva Rusijo, naj sprejme zavezujoči cilj za drugo obdobje z ratifikacijo dodatka k kjotskemu protokolu in okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja iz Dohe;
25. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, državam članicam ter vladi, parlamentu in predsedniku Ruske federacije.
- [1] UL C 188E, 28.6.2012, str. 37.
- [2] UL C 353E, 3.12.2013, str. 134.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0505.
- [4] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0284.
- [5] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0383.
- [6] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0595.