PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Iraku
19.2.2014 - (2014/2565(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Willy Meyer, Patrick Le Hyaric, Nikolaos Huntis (Nikolaos Chountis), Marie-Christine Vergiat v imenu skupine GUE/NGL
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom[1],
– ob upoštevanju prvega zasedanja Sveta za sodelovanje med EU in Irakom 20. januarja 2014,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton z dne 5. septembra 2013 o nedavnem nasilju v Iraku in z dne 5. februarja 2014 o zadnjih napadih v tej državi;
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku, zlasti resolucije z dne 14. marca 2013 o Iraku: težak položaj manjšinskih skupin, med njimi tudi Iračanov turkmenske narodnosti[2], in resolucije z dne 10. oktobra 2013 o nedavnem nasilju v Iraku[3],
– ob upoštevanju sklepov Sveta o Iranu z dne 10. februarja 2014,
– ob upoštevanju izjav posebnega predstavnika ZN za Irak Nikolaja Mladenova,
– ob upoštevanju izjav generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna o Iraku, zlasti po njegovem zadnjem obisku te države januarja 2014,
– ob upoštevanju skupnega strateškega dokumenta Komisije o Iraku za obdobje 2011–2013,
– ob upoštevanju poročila, objavljenega aprila 2013, o okoljskih značilnostih in pogostosti prirojenih motenj pri otrocih v povojnem Iraku: ugotovitve, pomembne za politike ponovne gradnje izobraževalnega sistema v Iraku;
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o orožju z (osiromašenim) uranom in njegovih posledicah za zdravje ljudi in okolje – globalni prepovedi uporabe tovrstnega orožja naproti[4],
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta ZN št. 1956 (2010), 1957 (2010) in 1958 (2010) z dne 15. decembra 2010,
– ob upoštevanju Deklaracije ZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju Konvencije ZN proti korupciji, ki jo je Irak ratificiral leta 2008,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega pogodbenica je tudi iraška država,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je bilo celotno prebivalstvo Iraka prizadeto v vojni, ki je terjala več kot 1 000 000 smrtnih žrtev in uničila velik del iraške infrastrukture, po njej pa se je povečalo nasilje, ki ga spremlja zaskrbljujoče število terorističnih napadov in kršitev človekovih pravic;
B. ker je bilo ob nedavnem izrazitem porastu nasilja toliko smrtnih žrtev, kot jih ni bilo vse od leta 2008; ker je zaradi dogodkov v provinci Anbar veliko število ljudi zbežalo s konfliktnih območij in so notranje razseljeni;
C. ker je glede na število smrtnih žrtev novembra 2013, ki ga navaja misija Združenih narodov za pomoč Iraku (UNAMI), nasilje še naprej velik problem, saj vsesplošno nasilje ne preneha, zaradi terorističnih in nasilnih dejanj pa je samo oktobra 2013 umrlo 979 Iračanov, ranjenih pa jih je bilo 1 902
D. ker je 10 let po okupaciji revščina v državi večja, povečala se je nepismenost in več ljudi umira zaradi lakote; ker je revščina prizadela 88 % iraškega prebivalstva, okoli šest milijonov Iračanov pa živi pod pragom revščine; ker je Irak sicer uspel ponovno zagnati proizvodnjo nafte, ki zdaj poteka s skoraj polno zmogljivostjo, a še vedno ni sposoben svojim prebivalcem zagotoviti osnovnih storitev, kot so redna oskrba z električno energijo poleti, čista voda in javno zdravstvo;
E. ker so ZDA in njihove zaveznice v zadnjih letih dopustile, da je Irak spet postal zelo razdrobljena družba, namesto da bi mu pomagale premakniti se naprej; ker so se v zadnjih nekaj letih razmere v Iraku znatno poslabšale; več je tudi etničnih spopadov med šiiti in suniti; ker se 20 % iraških naftnih virov nahaja v regiji Kirkuk;
F. ker so se od invazije in okupacije Iraka, ki so ju izvedle koalicijske enote, razmere v državi močno poslabšale, nasilje, kršitve človekovih pravic, mučenje in etnični spopadi pa so postali splošen pojav; ker je zaradi sedanjih vsakodnevnih bombnih napadov in streljanja prihodnost večine Iračanov negotova, socialna in gospodarska integracija iraškega prebivalstva na splošno pa se ne more razvijati;
G. ker je bilo po podatkih urada visokega komisarja ZN za begunce doslej znotraj države razseljenih 1 500 000 Iračanov, od tega jih je 500 000 brez doma, 230 000 pa jih je poiskalo zatočišče v sosednjih državah;
H. ker ima konflikt v Siriji na tem območju veliko negativnih posledic in je povzročil nov obsežen val več kot 200 000 beguncev in povratnikov v Irak, ki zdaj tam živijo v razmerah, v katerih so skrajno ranljivi;
I. ker je bilo od leta 2004 domnevno več kot 1 300 oseb obsojenih na smrt; ker je po iraškem pravu mogoča smrtna kazen za skoraj 50 kaznivih dejanj, med katerimi so terorizem, ugrabitev in umor, a tudi kršitve, kot je povzročanje škode na javni lastnini;
J. ker ima po oceni organizacije Transparency International Irak najbolj skorumpirano vlado na Bližnjem vzhodu; ker je v državi korupcija strukturni problem, saj dejanskega parlamentarnega nadzora ni in pravosodni sistem ne deluje, to pa so znaki propadle države; ker je po navedbah urada posebnega generalnega inšpektorja ZDA za obnovo Iraka iz te države vsak teden nezakonito odnesenih 800 000 000 USD;
K. ker dolgotrajni spor v regiji Kirkuk v zvezi z izvozom nafte iz te regije po novem naftovodu še ni rešen;
L. ker je bilo leta 2013 ubitih najmanj 10 novinarjev; ker v zvezi s 100 umori novinarjev v zadnjih desetih letih ni bila izrečena niti ena obsodba, s čimer je Irak še naprej država z največ primeri nekaznovanja, povezanimi z nerešenimi umori novinarjev, na svetovni ravni;
M. ker je bil aprila 2003 v vojaškem napadu ZDA ubit španski novinar José Couso, skupaj z novinarjema Tarasom Procjukom and Tarekom Ajubom; ker si je špansko sodišče prizadevalo za aretacijo treh vojakov ZDA, ki so v tem primeru obtoženi sodelovanja; ker do sojenja še vedno ni prišlo; ker ZDA ovirajo naloge za prijetje, Interpol pa jih ni obravnaval;
N. ker so Združene države Amerike skupaj z Združenim kraljestvom uporabile strelivo z znatnimi količinami osiromašenega urana, zaradi česar se je tragično povečalo število primerov raka in prirojenih motenj pri otrocih;
O. ker pomanjkanje informacij o uporabi ostankov osiromašenega urana s strani ZDA resno ovira prizadevanja za dekontaminacijo, spremljanje in ozaveščanje, da bi zmanjšali izpostavljenost civilnega prebivalstva tem ostankom;
P. ker v nasprotju z zavzemanjem za odpravo smrtne kazni po vsem svetu število usmrtitev v Iraku narašča; ker je bilo po poročanju mednarodnega tiska leta 2013 v Iraku usmrčenih vsaj 150 ljudi;
Q. ker so bili izraženi resni pomisleki – med drugim jih je izrazila tudi visoka komisarka združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay – glede skladnosti sodnih postopkov, v katerih se izreka smrtna kazen, z mednarodnimi jamstvi za pravično sojenje, vključno s pomanjkanjem preglednosti v sodnih postopkih in primeri, ko so bila „priznanja“ pridobljena z mučenjem ali drugimi oblikami slabega ravnanja z obtoženci; ker je smrtna kazen kruta in nečloveška oblika ravnanja in jo je treba odpraviti;
R. ker so v Iraku za 30. april 2014 načrtovane splošne volitve;
1. ponovno odločno obsoja vojaško posredovanje koalicijskih sil v Iraku ter znova poudarja, da je invazija kršila mednarodno pravo in je nezakonita; poudarja tudi, da je glavni rezultat ameriške invazije Iraka skoraj popoln zlom pravne države in vzpon verskega ekstremizma v državi;
2. ponovno obsoja to kršitev mednarodnega prava; meni, da bi morali tistim, ki so odgovorni za to nezakonito vojno in zločine proti človečnosti, soditi pred mednarodnim sodiščem;
3. želi spomniti, da pravica narodov do samoodločbe pomeni popolno neodvisnost tako na politični kot na gospodarski ravni; obsoja vsa pretekla, sedanja in prihodnja zunanja vmešavanja v iraške notranje zadeve; poudarja, da bi moral Irak za uresničitev prave neodvisnosti imeti popoln nadzor nas svojim gospodarstvom, vključno s svojimi naravnimi viri; poudarja, da bi bilo treba prihodke od nafte uporabiti kot sredstvo, ki bi omogočilo trajnostno družbeno in gospodarsko obnovo, od katere bi imela korist vsa iraška družba; poziva iraško vlado, naj zagotovi, da se bodo državni viri uporabljali pregledno in odgovorno v korist vseh Iračanov;
4. meni, da morajo države, ki so sodelovale v invaziji Iraka, med katerimi je tudi več držav članic, Iračane prositi za odpuščanje za vojno, ki je temeljila na lažeh; priznava, da je ta nezakonita vojna uničila državo in povzročila porast nasilja na celotnem območju; obsoja ropanje iraških naravnih virov, ki ga izvajajo naftne korporacije, kot so Royal Dutch Shell Oil Company, BP in ExxonMobil;
5. obsoja vse oblike nasilja nad družbenimi, političnimi ali verskimi skupinami; močno obžaluje, da je bilo veliko število ljudi ubitih in ranjenih; obsoja vse umore in usmrtitve, ki so se zgodili od začetka vojne leta 2013; izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse večjega števila nasilnih napadov; izraža sožalje družinam žrtev in ranjenih; poziva k takojšnji prekinitvi nasilja; meni, da bi bilo treba storilcem teh zločinov soditi pred sodiščem;
6. opozarja, da je treba nemudoma rešiti humanitarne probleme, s katerimi se soočajo Iračani; poudarja, da se je treba pri sprejemanju ukrepov, ki jih usklajujejo iraške oblasti in mednarodne organizacije za pomoč, ki delujejo na terenu, usmeriti v pomoč ranljivim skupinam, vključno z begunci in razseljenimi osebami, da bi jih zaščitili in vzpostavili ustrezne pogoje za njihovo varnost in dostojanstvo;
7. ugotavlja, da je po navedbah urada visokega komisarja ZN za begunce od začetka vojne v iraškem Kurdistanu zatočišče poiskalo več kot 220 000 sirskih beguncev, poziva EU, naj tem osebam obljubi pomoč; želi spomniti, kako pomembna sta polno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in zaščita civilnega prebivalstva, ter iraške oblasti poziva, naj zagotovijo izvajanje osnovnih storitev, pa tudi dostop humanitarnih organizacij na območja, kjer potekajo spopadi; izraža zaskrbljenost zaradi nezadostne pomoči sirskim beguncem;
8. obžaluje, da je korupcija v državi vsesplošno razširjena, zlasti v vojski in policiji, kar povzroča resne težave v iraškem varnostnem sistemu; obžaluje tudi, da ta kultura korupcije sega do najvišjih vladnih ravni;
9. obžaluje dramatično povečanje števila usmrtitev in uporabo „priznanj“, pridobljenih z mučenjem ali slabim ravnanjem, kot dokazov proti zapornikom;
10. obsoja smrtno kazen, ne glede na okoliščine; poziva iraško vlado, naj kot prvi korak odpravi smrtno kazen ter razglasi in začne takoj izvajati moratorij na usmrtitve;
11. zahteva, da se začne mednarodna preiskava pod okriljem ZN, s katero bi potrdili razširjeno uporabo mučenja in obstoj tajnih zaporov in drugih centrov za mučenje v Iraku ter ugotovili odgovornost vseh strani, ki pri tem sodelujejo, in odgovorne kaznovali;
12. obsoja vse oblike nasilja nad družbenimi, političnimi ali verskimi skupinami in vse umore in usmrtitve, ki so se zgodili od začetka vojne leta 2003, ter obžaluje zadnji val terorističnih napadov;
13. želi spomniti, kako pomembna so načela pravičnosti, resnice in povrnitve škode; meni, da bi morali vsem , ki so odgovorni za to nezakonito vojno in zločine proti človečnosti, ki iz nje izhajajo, soditi deset let po njihovih pobojih; vztraja, da je treba zagotoviti sojenje v primeru novinarjev Cousa, Procjuka in Ajuba, da ti umori ne bodo ostali nekaznovani;
14. zavrača sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom; meni, da morajo biti glavni cilji sodelovanja EU z Irakom konec nasilja, družbeni in gospodarski razvoj, polno spoštovanje človekovih pravic in ponovna vzpostavitev blaginje Iračanov, ne pa vpeljava in širitev naftne industrije EU v državi;
15. obsoja uporabo streliva z osiromašenim uranom, ki so ga med vojno uporabljale zlasti Združene države Amerike in Združeno kraljestvo; poziva EU, naj oblikuje skupno stališče, v katerem se bo zavzela za omejitev ali prepoved uporabe streliva z osiromašenim uranom in pripravo programov čiščenja na prizadetih območjih;
16. poziva iraške oblasti, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev polnega spoštovanja enakopravnosti moških in žensk ter pravic žensk;
17. poziva iraški parlament in vlado, naj zagotovita spoštovanje Konvencije ZN o otrokovih pravicah in se borita proti otroškemu delu, otroški prostituciji in trgovini z otroki;
18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsednikom parlamentov držav članic ter vladi in predstavniškemu svetu Republike Irak.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0022.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0101.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0424.
- [4] UL C 279, 19.11.2009, str. 84.