Postopek : 2013/2595(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0228/2014

Predložena besedila :

B7-0228/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/03/2014 - 8.29
CRE 12/03/2014 - 8.29
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 159kWORD 95k
5.3.2014
PE529.615v01-00
 
B7-0228/2014

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 110(2) Poslovnika


o strategiji EU za Arktiko (2013/2595(RSP))


Indrek Tarand, Isabella Lövin, Carl Schlyter, Margrete Auken, Satu Hassi, Iñaki Irazabalbeitia Fernández v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o strategiji EU za Arktiko  (2013/2595(RSP))  
B7‑0228/2014

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih poročil in resolucij o Arktiki, zlasti poročila o trajnostni politiki EU za skrajni sever iz januarja 2011(1) in poročila skupnega parlamentarnega odbora o politiki za Arktiko iz oktobra 2013,

–       ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. junija 2012 z naslovom „Razvoj politike Evropske unije za arktično regijo: napredek od leta 2008 in nadaljnji ukrepi“ (JOIN(2012)0019) ter priloženih delovnih dokumentov služb Evropske komisije z naslovoma „Pregled dejavnosti v okviru razvoja politike Evropske unije za Arktiko“ (SWD(2012)0182) in Prostor in Arktika (SWD(2012)0183),

–       ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med EU in Grenlandijo za obdobje 2007–2013 ter Sporazuma med EU in Grenlandijo o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki je začel veljati 1. januarja 2013 in bo veljal tri leta,

–       ob upoštevanju programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020,

–       ob upoštevanju programa predsedstva Arktičnega sveta, programa za sodelovanje na Arktiki Nordijskega sveta ministrov ter programa Sveta Barentsove evro-arktične regije (BEAC),

–       ob upoštevanju zavez, sprejetih na konferenci Rio+20 o začetku pogajanj o izvedbenem dogovoru v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu o zaščiti biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije,

–       ob upoštevanju novih in posodobljenih nacionalnih strategij in strateških dokumentov o arktičnih vprašanjih, ki so jih sprejele Finska, Švedska, Danska in Grenlandija, Norveška, Rusija, ZDA, Kanada oziroma Združeno kraljestvo,

–       ob upoštevanju izjav, sprejetih na drugem parlamentarnem forumu Severne dimenzije februarja 2011 v Tromsøju,

–       ob upoštevanju skupne izjave tretjega ministrskega srečanja obnovljene Severne dimenzije, ki je potekalo 18. februarja 2013 v Bruslju,

–       ob upoštevanju izjave z devete konference poslancev parlamentov arktične regije, ki je potekala od 13. do 15. septembra 2010 v Bruslju, ter izjave z desete konference poslancev parlamentov arktične regije, ki je potekala od 5. do 7. septembra 2012 v Akureyriju,

–       ob upoštevanju poročila odbora Svetovne trgovinske organizacije z dne 25. novembra 2013 z naslovom „Evropske skupnosti – ukrepi za prepoved uvoza in trženja izdelkov iz tjulnjev“, poglavje 1.3.5 (ki določa predhodno odločitev, izdano 29. januarja 2013),

–       ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 3. oktobra 2013 v zadevi C–583/11P in z dne 25. aprila 2013 v zadevi T–526/10 glede predloga za razglasitev ničnosti Uredbe Komisije (EU) št. 737/2010 z dne 10. avgusta 2010 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z izdelki iz tjulnjev(2),

–       ob upoštevanju Direktive 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES(3),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do 2030(4),

–       ob upoštevanju izida konference o podnebju v Cancunu (COP16), vključno z dogovorom, da bi bilo treba omejiti emisije, da bi se izognili dvigu povprečne temperature v svetu za več kot 2 °C nad predindustrijsko ravnijo;

–       ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.     ker je bilo skupno sporočilo Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. junija 2012 dodaten odziv na poziv Parlamenta k oblikovanju skladne politike EU za Arktiko;

B.     ker Parlament aktivno sodeluje pri dejavnostih stalnega odbora poslancev parlamentov arktične regije prek svoje Delegacije za odnose s Švico in Norveško, skupnega parlamentarnega odbora EU-Islandija in skupnega parlamentarnega odbora za Evropski gospodarski prostor;

C.     ker so Danska, Finska in Švedska arktične države ter ker sta Finska in Švedska delno znotraj polarnega kroga; ker edino avtohtono ljudstvo EU, Samiji, živi v arktični regiji na Finskem in Švedskem, pa tudi na Norveškem in v Rusiji;

D.     ker je Norveška zanesljiva partnerica EU in je z njo povezana prek EGP in Schengenskega sporazuma;

E.     ker je EU na Arktiki prisotna že dlje časa zaradi sodelovanja v skupni politiki severne dimenzije z Rusijo, Norveško in Islandijo, vključno z arktičnim oknom, sodelovanja v Barentsovem svetu in zlasti v Svetu Barentsove evro-arktične regije in Barentsovem regionalnem svetu, posledic strateških partnerstev s Kanado, Združenimi državami Amerike in Rusijo ter njenega sodelovanja kot aktivne ad hoc opazovalke v Arktičnem svetu v zadnjih letih;

F.     ker se odločitev Arktičnega sveta iz Kirune o pritrdilnem odgovoru na prošnjo EU za podelitev statusa opazovalke v Arktičnem svetu glede obsega tega statusa razlaga na različne načine;

G.     ker EU in njene države članice pomembno prispevajo k raziskavam na Arktiki in ker programi EU, vključno z novim okvirnim programom Obzorje 2020, podpirajo glavne raziskovalne projekte v regiji, ki ne nazadnje koristijo prebivalcem in gospodarstvom arktičnih držav;

H.     ker bo do leta 2050 mogoče izkoristiti samo 20 % svetovnih virov fosilnih goriv, če naj se povprečna temperatura ne dvigne za več kot 2 ºC;

I.      ker se po ocenah približno ena petina neodkritih virov ogljikovodikov nahaja v arktični regiji, vendar so potrebne obsežnejše raziskave, da bi natančneje ugotovili, koliko plina in nafte je mogoče pridobiti na ekonomsko izvedljiv način, pri tem pa je treba upoštevati, da mora biti preučevanje in izkoriščanje teh virov okolju prijazno in varno;

J.      ker podnebne spremembe in taljenje morskega ledu močno ogrožajo Arktiko ter ekosisteme in biotsko raznovrstnost po vsem svetu;

K.     ker tudi do 40 % tega območja del leta ni več prekritega z morskim ledom, čeprav ga je ta še do nedavnega trajno prekrival;

L.     ker so nedotaknjene vode, ki jih je nekoč prekrival led, verjetno edine vode na svetu, v katerih nikoli ni bilo ribolova, zato se v njih nahajajo dragocene globokomorske korale in še neodkriti ekosistemi;

M     ker se ledena plošča na Grenlandiji tali trikrat hitreje kot v devetdesetih, kar je eden od vzrokov za vse višjo gladino morja;

N.     ker je leta 2012 več kot 2000 znanstvenikov iz 67 držav pozvalo k moratoriju na komercialni ribolov na Arktiki do izvedbe dodatnih raziskav;

O.     ker imajo arktične države suverenost in jurisdikcijo nad svojim ozemljem in vodami in ker je treba spoštovati pravico prebivalcev Arktike, da si prizadevajo za trajnostno rabo svojih naravnih virov;

P.     ker Arktiko obkrožajo mednarodne vode in ker so državljani in vlade po vsem svetu, tudi v Evropski uniji, odgovorni za boljšo zaščito Arktike;

Q.     ker trenutno ni na voljo tehnologij za ustrezno čiščenje izlitja nafte v ledenih razmerah;

R.     ker je Mednarodna pomorska organizacija prepovedala prevoz in uporabo težkega kurilnega olja v vodah okrog Antarktike;

S.     ker vse večje zanimanje akterjev zunaj arktične regije, kot so Kitajska, Japonska, Indija in druge države, za arktično regijo, sredstva, ki jih namenjajo financiranju raziskav na polarnem območju, in ne nazadnje podelitev statusa opazovalk v Arktičnem svetu Južni Koreji, Kitajski, Japonski, Indiji in Singapurju kažejo na vse večje svetovne geopolitične interese na Arktiki;

EU in Arktika

1.      opozarja na sprejetje resolucije z dne 20. januarja 2011 o trajnostni politiki EU za skrajni sever in pozdravlja skupno sporočilo Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. junija 2012; ponovno potrjuje svoje stališče, da ima glede na to, da so tri države članice EU, Danska, Finska in Švedska, arktične države, Norveška in Islandija pa sta del EGP in schengenskega območja, EU legitimni interes, ki izhaja iz njenih pravic in obveznosti v skladu z mednarodnim pravom, njene zavezanosti okoljskim, podnebnim in drugim politikam, njenih dejavnosti financiranja in raziskovanja ter gospodarskih interesov, tudi na področju pomorskega prometa in razvoja naravnih virov; prav tako poudarja, da ima EU obsežno arktično ozemlje na Finskem in Švedskem, kjer živi edino avtohtono ljudstvo v EU, Samiji;

2.      je seznanjen z deklaracijo iz Kirune, ki jo je maja 2013 sprejel Arktični svet, ter njegovo odločitvijo glede podelitve statusa opazovalke EU in drugim državnim subjektom in poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe glede odprtih vprašanj s Kanado in naj o tem postopku ustrezno obvešča Parlament;

3.      podpira prizadevanja Komisije, da bi si zagotovila status stalne opazovalke v Arktičnem svetu, vendar poziva EU, naj, dokler ji ta ni dokončno podeljen, aktivno zasleduje cilje strategije EU za Arktiko prek vseh ustreznih mednarodnih organizacij;

4.      meni, da je Svet Barentsove evro-arktične regije (BEAC) pomembno središče za sodelovanje med Dansko, Finsko, Norveško, Rusijo, Švedsko in Komisijo; je seznanjen z delom sveta BEAC na področju zdravstvenih in socialnih vprašanj, izobraževanja in raziskav, energije, kulture ter turizma; je seznanjen s svetovalno vlogo delovne skupine avtohtonih prebivalcev (WGIP) v okviru sveta BEAC;

5.      opozarja na prispevek EU k raziskavam in razvoju ter sodelovanje gospodarskih subjektov, ki so v skladu s pravom EU registrirani in delujejo v arktični regiji;

6.      poziva Komisijo, naj pripravi predloge o tem, kako bi bilo mogoče razvijati projekt Galileo ali projekte, kot je globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES), ki vplivajo na Arktiko, da bi omogočili varnejšo in hitrejšo plovbo v arktičnih vodah, s čimer bi vlagali v povečanje varnosti in dostopnosti zlasti severovzhodnega prehoda ter prispevali k večji predvidljivosti premikov ledu in boljšemu kartiranju arktičnega morskega dna ter razumevanju glavnih geodinamičnih procesov na tem območju;

7.      pozdravlja določitev ekološko in biološko pomembnih območij v arktični regiji v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti kot pomembnega postopka pri zagotavljanju učinkovitega ohranjanja arktične biotske raznovrstnosti in poudarja pomen izvajanja upravljanja na podlagi ekosistemskega pristopa v obalnih, morskih in kopenskih okoljih Arktike, kot poudarja strokovna skupina za upravljanje na podlagi ekosistemskega pristopa pri Arktičnem svetu;

8.      je zaskrbljen, da sporazum o iskanju in reševanju na morju in sporazum o odzivanju ob izlitju nafte, kot ju izvajajo države članice Arktičnega sveta, zajemata samo dejavnosti pripravljenosti in odzivanja, ne urejata preprečevanja izlitja nafte in ne vsebujeta določb za zagotavljanje polne ekonomske in okoljske odgovornosti subjektov;

9.      poziva k aktivnemu sodelovanju avtohtonega prebivalstva, evropskih organov, civilne družbe in podjetij pri njunem izvajanju;

10.    poudarja, da mora EU aktivno sodelovati v vseh ustreznih delovnih skupinah Arktičnega sveta ali ustreznih regionalnih ali mednarodnih organizacijah, kot so Mednarodna pomorska organizacija, Konvencija o biološki raznovrstnosti in Generalna skupščina Združenih narodov;

11.    je seznanjen z novimi strategijami za Arktiko, ki so jih pred kratkim objavile države članice EU, tako članice Arktičnega sveta, kot so Finska, Danska in Švedska, kot tudi države opazovalke, kot sta Nemčija in Združeno kraljestvo, in upa, da bodo posodobljene strategije prinesle bolj realistično razumevanje Arktike, pa tudi konkretnejše delovanje na tem območju, pri tem pa poudarja, da je treba upoštevati skupne politike in programe EU, ki vplivajo na Arktiko;

12.    je seznanjen z odločitvijo nove islandske vlade o prekinitvi pogajanj o članstvu v EU; obžaluje, da nobena od strani ni mogla poiskati rešitve za nasprotna mnenja o nekaterih vprašanjih kljub tesnim kulturnim povezavam in dejstvu, da je Islandija kot članica EGP in schengenska država že začela izvajati znaten delež zakonodaje EU, in sta tako zamudili priložnost za tesnejše povezovanje z Islandijo, tudi na podlagi posebnih določb o izvzetju, saj je njen geopolitični in geoekonomski položaj za prihodnje generacije strateški;

13.    glede na omenjeno zahteva, da Komisija razvije tesno sodelovanje z Islandijo na področjih skupnega interesa, kot je razvoj pomorskega prometa in obnovljivih virov energije, pri čemer naj v celoti uporabi obstoječe instrumente in spodbuja raziskovanje in poslovno sodelovanje med evropskimi in islandskimi akterji;

14.    je seznanjen s pripravami na arktični poslovni svet, ki bo v svetovalni funkciji deloval pod okriljem Arktičnega sveta, in poudarja delež evropskih podjetij in inštitutov, ki prispevajo in vlagajo v Arktiko; poziva podjetja, naj spoštujejo pravice avtohtonih ljudstev in naj vlagajo na okoljsko in družbeno odgovoren način;

15.    potrjuje svojo podporo ustanovitvi arktičnega informacijskega centra EU – mreže s sedežem na Arktiki, ki naj bi obveščala in povezovala akterje Arktike in EU;

16.    poziva Komisijo, naj glede na prej omenjena dejstva in dogodke, razvije in predstavi napredno in usklajeno strategijo sodelovanja EU na Arktiki in tako zagotovi, da se pri oblikovanju, spreminjanju in posodabljanju politik, ki vplivajo na Arktiko, upoštevajo družbenogospodarski in okoljski interesi EU in držav članic ter svetovni cilji glede zaščite biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb;

17.    poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt za opredelitev konkretnih ukrepov za usklajeno izvajanje te strategije in obstoječih politik in programov, povezanih z Arktiko, da bi zagotovili usklajen pristop pri obravnavanju arktične regije, ki temelji na previdnostnem načelu in ekosistemskem pristopu;

18.    opozarja na dejstvo, da je energetska varnost tesno povezana s podnebnimi spremembami; meni, da je treba zagotoviti bolj zanesljivo oskrbo z energijo z zmanjšanjem odvisnosti EU od fosilnih goriv, na primer tistih, uvoženih iz Rusije prek cevovodov; opominja, da bodo ti cevovodi postali izpostavljeni okvaram zaradi taljenja permafrosta, in opozarja, da je preobrazba Arktike eden glavnih vplivov podnebnih sprememb na varnost EU; poudarja, da je treba ta multiplikator tveganja obravnavati z izboljšano strategijo EU za Arktiko ter z izboljšano politiko za obnovljive vire energije, pridobljene v EU, in energetsko učinkovitost, kar bo občutno zmanjšalo odvisnost Unije od zunanjih virov ter tako izboljšalo njen varnostni položaj;

19.    meni, da vtis, ki ga dajejo nekatere opazovalke o t. i. bitki za Arktiko, večkrat simbolizirani z zasaditvijo ruske zastave na morsko dno severnega tečaja, ne prispeva k spodbujanju konstruktivnega razumevanja in sodelovanja v regiji; poudarja, da so arktične države ob več priložnostih razglasile pripravljenost odpraviti morebitno navzkrižje interesov v skladu z načeli mednarodnega prava; je zaskrbljen nad tem, da bi vse večje vojaške zmogljivosti na Arktiki utegnile povzročiti nestabilnost regije; poziva obtečajne narode, naj ne postavljajo vojaških oporišč ali vojaško opremljenih znanstvenih oporišč;

20.    je zaskrbljen nad poskusi Grenlandije, da bi pridobivala uran, in poziva, naj se Arktika razglasi za območje brez jedrskega orožja;

Trajnostni družbeno-gospodarski razvoj, gospodarsko upravljanje ter blažitev in prilagajanje podnebnim spremembam v arktični regiji

21.    opozarja na svojo resolucijo iz leta 2011 pri poudarjanju svetovnih razsežnosti vplivov sprememb v arktični regiji in pomembne vloge EU in drugih industrijskih sil ter obtečajnih narodov pri zmanjšanju onesnaženja v arktični regiji, ki ga povzroča povečanje dejavnosti na tem območju; poudarja, da bodo podnebne spremembe na Arktiki močno vplivale na obalne regije po vsem svetu, tudi v Evropski uniji, ter na panoge v Evropi, ki so odvisne od podnebja, kot so na primer kmetijstvo in ribištvo, energija, reja severnih jelenov, lov, turizem in promet;

22.    priznava odgovornost vseh vlad in državljanov po vsem svetu, da zaščitijo Arktiko;

23.    priznava, da učinki talečega se ledu in hitrega višanja temperatur ne pomenijo samo tveganja za izrivanje avtohtonega prebivalstva ter s tem ogrožanja avtohtonega načina življenja, pač pa ustvarjajo tudi priložnosti za gospodarski razvoj arktične regije; priznava želje prebivalstva in vlad arktične regije s suverenimi pravicami in odgovornostmi, da bi še naprej zasledovali cilj trajnostnega gospodarskega razvoja, obenem pa zaščitili tradicionalne vire preživljanja avtohtonega prebivalstva in zelo občutljivo naravo arktičnih ekosistemov;

24.    potrjuje svoje prejšnje izjave o pravicah avtohtonih prebivalcev na splošno, zlasti pa Samijev, ki so edino avtohtono ljudstvo EU, in poziva Komisijo, naj dodatno razišče načine, kako zagotoviti zastopanost njihovih pogledov in izkušenj v postopkih oblikovanja politik EU;

25.    poziva k začetku mednarodnih pogovorov o upravljanju okolja in boljšem varstvu okolja na Arktiki, pri katerih bi sodelovale arktične obalne države, mednarodna skupnost, organizacije, ki zastopajo avtohtone prebivalce, in civilna družba;

26.    poudarja, da so vode okrog Arktike mednarodne vode in poziva k vzpostavitvi svetovnega rezervata, ki bi zajemal vode zunaj izključnih ekonomskih con arktičnih obalnih držav in ki bi ga morale spoštovati tako arktične kot druge države;

27.    poudarja, da sta varnost in zaščita novih svetovnih trgovinskih poti po Arktičnem morju izjemno pomembni, zlasti za gospodarstva EU in njenih držav članic, saj te države nadzirajo 40 % svetovnega komercialnega pomorskega prometa; je seznanjen z delom Mednarodne pomorske organizacije na področju dokončnega sprejetja polarnega zakonika v ladijskem prometu; poudarja, da morajo EU in njene države članice dejavno podpirati varno in okoljsko odgovorno plovbo, svobodo morij in pravico do prostega prehoda po mednarodnih plovnih poteh; spodbuja sodelovanje tako pri raziskovanju kot naložbah, da bi razvili trdno in varno infrastrukturo za poti po Arktičnem morju;

28.    v zvezi s tem poziva EU, naj spodbuja stroge omejitve uporabe in prevoza težkega kurilnega olja na Arktiki, saj so bile podobne omejitve že uvedene za vode okrog Antarktike;

29.    poziva Komisijo, naj glede na to, da ni ustreznih mednarodnih ukrepov, pripravi predloge pravil za ladje, ki pristajajo v pristaniščih EU pred plovbo v arktičnih vodah ali po njej, da bi prepovedali uporabo in prevoz težkega kurilnega olja;

30.    poziva države te regije, naj zagotovijo, da bodo vse sedanje in morebitne prihodnje prometne poti na voljo za mednarodni pomorski promet, in naj ne uvajajo nikakršnih enostranskih in samovoljnih bremen, ne finančnih ne upravnih, ki bi otežila pomorski promet na Arktiki, razen ukrepov, namenjenih večji varnosti ali zaščiti okolja;

31.    poudarja, da mora imeti Evropska agencija za pomorsko varnost potrebna sredstva za spremljanje in preprečevanje onesnaževanja zaradi pomorskega prometa ter naftnih in plinskih obratov na Arktiki; poudarja, da je treba na teh območjih spoštovati okoljska in varnostna pravila Mednarodne pomorske organizacije in EU;

32.    je močno zaskrbljen nad mrzličnim raziskovanjem in iskanjem nafte na Arktiki, ne da bi se upoštevali ustrezni standardi, kot je platforma podjetja Gazprom Prirazlomna v ruski izključni ekonomski coni, ter nad izdajanjem dovoljenj za območja v vodah okrog Grenlandije in drugih delih severnega Atlantika;

33.    poziva EU, naj spodbuja stroge previdnostne regulativne standarde na področju varstva okolja in varnosti pri raziskovanju, iskanju in proizvodnji nafte na mednarodni ravni; poziva k prepovedi iskanja nafte v ledenih arktičnih vodah EU in EGP in k temu, da EU spodbuja primerljive previdnostne standarde v Arktičnem svetu in obalnih arktičnih državah;

34.    podpira pobudo petih arktičnih obalnih držav o dogovoru o prehodnih previdnostnih ukrepih za preprečevanje, da bi v prihodnosti prišlo do gospodarskega ribištva v odprtem morju osrednjega Arktičnega oceana, do vzpostavitve ustreznih regulativnih mehanizmov in zaščite;

35.    poudarja velike možnosti za prihranek energije v energetskih in prevoznih sistemih EU ter priložnosti za dekarbonizacijo gospodarstva EU in zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv, vključno z nafto iz arktičnih virov;

36.    poudarja, da imajo prebivalci Arktike pravico, da odločajo o svojem preživljanju, in priznava njihovo željo po trajnostnem razvoju regije, Komisijo pa poziva, naj poroča o tem, kateri programi EU bi se lahko uporabili za podporo dolgoročnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja, in naj pripravi ukrepe, da bi konkretneje prispevali k uresničitvi te želje;

37.    je seznanjen s prednostnimi nalogami nove vlade Grenlandije, ki stremi k razvoju države, in poziva Komisijo, naj razišče možnosti, kako bi lahko programi EU prispevali k trajnostnemu razvoju Grenlandije in kako zagotoviti, da bi povezave z Dansko in celotno Evropo spodbujale trajnosten razvoj, ki služi dolgoročnim interesom tako prebivalcev Grenlandije kot akterjev EU, zlasti glede na dramatično povečanje dejavnosti neevropskih akterjev na Grenlandiji; poziva Komisijo in države članice, naj se strateško opredelijo glede prihodnosti Grenlandije ter trajnostnega razvoja njenih virov, ki naj bo varen za okolje, pri tem pa zagotovijo, da sodelovanje Evrope ustrezno prispeva k trajnostnemu razvoju Grenlandije;

38.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom držav v arktični regiji.

(1)

UL C 136 E, 11.5.2012, str. 71.

(2)

UL L 216, 17.8.2010, str. 1.

(3)

UL L 178, 28.6.2013, str. 66.

(4)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov