PREDLOG RESOLUCIJE o strategiji EU za Arktiko
5.3.2014 - (2013/2595(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Anneli Jäätteenmäki, Pat the Cope Gallagher, Graham Watson, Olle Schmidt v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0229/2014
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Arktiki, vključno z zadnjo med njimi z dne 20. januarja 2011 o trajnostni politiki EU za skrajni sever[1],
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. junija 2012 z naslovom „Razvoj politike Evropske unije za arktično regijo: napredek od leta 2008 in nadaljnji ukrepi“ (JOIN(2012)0019) in sporočila Komisije z dne 20. novembra 2008 z naslovom „Evropska unija in arktična regija“ (COM(2008)0763),
– ob upoštevanju pripravljalnega ukrepa „strateška presoja vplivov na okolje zaradi razvoja Arktike“,
– ob upoštevanju mnenja, ki ga je o politiki EU do Arktike leta 2013 pripravil Evropski ekonomsko-socialni odbor,
– ob upoštevanju nacionalnih strategij in strateških dokumentov o Arktiki Finske, Švedske, Danske in Grenlandije, Norveške, Rusije, ZDA in Kanade, pa tudi Združenega kraljestva in Nemčije,
– ob upoštevanju prednostnih nalog Sveta Barentsove evro-arktične regije 2013 do 2015, pod finskim predsedstvom,
– ob upoštevanju izjave stalnega odbora poslancev parlamentov arktične regije SCPAR iz septembra 2013 in 10. konference parlamentarcev iz arktične regije, ki je potekala leta 2012 v Akureyriju,
– ob upoštevanju programa Arktičnega sveta za 2013 do 2015, pod kanadskim predsedstvom,
– ob upoštevanju programa za Arktiko 2012 do 2014, ki ga je pripravil Nordijski ministrski svet,
– ob upoštevanju skupne izjave tretjega ministrskega srečanja obnovljene Severne dimenzije, ki je leta 2013 potekalo v Bruslju,
– ob upoštevanju izjav, sprejetih na parlamentarnem forumu Severne dimenzije v Arhangelsku leta 2013, v Tromsøju leta 2011 in v Bruslju leta 2009,
– ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 5. februarja 2014 o osnutku sklepa Sveta o odnosih med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi[2],
– ob upoštevanju poročila skupnega parlamentarnega odbora za Evropski gospodarski prostor z dne 28. oktobra 2013 o politiki za Arktiko,
– ob upoštevanju programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je arktična regija, zlasti evropska Arktika, strateško vse bolj pomembna za EU in obratno;
B. ker se zaradi podnebnih sprememb spreminja občutljivo arktično okolje in ker ima EU vodilno vlogo v globalni podnebni politiki;
C. ker je Arktika bogata z naravnimi viri, podpira različne načine preživljanja in industrije ter postaja vse bolj priljubljena turistična destinacija; ker je EU med večjimi potrošniki surovin, blaga in storitev, ki prihajajo iz arktične regije;
D. ker so države članice Danska, Finska in Švedska arktične države; ker edino avtohtono ljudstvo EU, Samiji, živijo na Finskem in Švedskem kot tudi na Norveškem in v Rusiji,
E. ker je evropska Arktika in pod-Arktika raznoliko območje, ki obsega tako moderna velika mesta in napredne industrijske panoge kot redko poseljene predele in podeželje;
F. ker so naravni viri Arktike zaradi topljenja ledu in novih plovnih poti bolj dostopni in se bodo zaradi tega v regiji povečale naložbe in infrastruktura; ker je za Arktiko vse večji interes v ZDA in Rusiji, pa tudi med državami zunaj območja Arktike, denimo na Kitajskem, ki sebe pojmuje kot „državo blizu Arktike“;
G. ker je EU na Arktiki prisotna že dlje časa, zlasti prek sodelovanja v politiki severne dimenzije, v Svetu Barentsove evro-arktične regije in Barentsovem svetu, pa tudi v vlogi aktivne opazovalke ad hoc v Arktičnem svetu;
H. ker EU in njene države članice pomembno prispevajo k raziskavam na Arktiki in ker programi EU, vključno z novim okvirnim programom Obzorje 2020, podpirajo glavne raziskovalne projekte v regiji, ki koristijo arktičnim skupnostim;
1. poziva k skladni in enotni politiki EU do Arktike in k posebni strategiji za Arktiko, s posebno pozornostjo namenjeno evropskim arktičnim in pod-arktičnim območjem, njihovim prebivalcem, razvoju virov preživljanja, industrije in delovnih mest ter varovanju okolja; meni, da je ta strateška izbira bistvena pri zagotavljanju legitimnosti in lokalne podpore za aktivno politiko EU do Arktike;
2. opozarja na gospodarske priložnosti in raznolike industrijske panoge v evropski Arktiki in pod-arktičnih območjih, zlasti turizem, pomorska industrija in pomorstvo, obnovljivi viri energije, okoljska tehnologija in čiste tehnologije, plin in nafta, priobalna industrija, gozdarstvo in lesne industrijske panoge, rudarstvo, prevozne storitve in komunikacije, informacijska tehnologija in e-rešitve, ribištvo in akvakultura, kmetijstvo in tradicionalni načini preživljanja, denimo reja severnih jelenov; se zaveda njihovega učinka in pomena tako v regiji kot v celotni Evropi;
3. poudarja, da je treba vse večjo rabo naravnih virov arktične regije voditi na način, ki bo spoštoval interese in koristi lokalnega, avtohtonega in neavtohtonega, prebivalstva in bo v celoti okoljsko odgovoren do krhkega arktičnega okolja;
4. poziva Komisijo, naj še naprej izvaja čvrsto podnebno politiko z zavezujočimi cilji in naj aktivno podpira Francijo v njenih prizadevanjih, da bi leta 2015 v Parizu gostila podnebno konferenco, pri tem pa naj upošteva, da so globalne odločitve, pri katerih so udeležene ZDA, Kitajska, Rusija in druge države BRICS, pa tudi EU, nujne za zoperstavljanje podnebnim spremembam;
5. poziva Komisijo, naj vzpostavi stalen regionalni dialog s civilno družbo v arktični regiji;
6. ceni srečanja, ki jih pripravlja Komisija s šestimi združenji arktičnih avtohtonih ljudstev, priznanimi kot stalni predstavniki v Arktičnem svetu; poziva Komisijo, naj preuči možnost zagotovitve sredstev za ta združenja, da bi se lahko udeleževala sestankov organov OZN in drugih mednarodnih srečanj, v katerih so že zdaj navzoča, pa tudi možnost politične podpore njihovim prizadevanjem za to, da bi se udeleževala drugih mednarodnih forumov, v katerih se obravnavajo vprašanja v zvezi z avtohtonimi ljudstvi;
7. poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo prometnim koridorjem, denimo cestam, železnici in pomorskemu prometu, za vzdrževanje in spodbujanje čezmejnih povezav v evropski Arktiki in dostavo blaga z Arktike na evropska tržišča; meni, da je treba glede na to, da EU razvija svojo prometno infrastrukturo (instrument za povezovanje Evrope, TEN-T), izboljšati povezavo z evropsko Arktiko;
8. poudarja, da so zanesljiva informacijska omrežja in digitalne storitve visoke zmogljivosti pomembna za pospeševanje gospodarske dejavnosti in blaginje prebivalcev Arktike in da je treba v vseh sektorjih spodbujati sprejemanje in uporabo pametnih rešitev, ki bodo črpale iz napredne komunikacijske tehnologije;
9. se zaveda pomena rednih in zadostnih sredstev za redko poseljena severna območja, da bi se ta lahko spopadala z dejavniki, ki redno negativno vplivajo na tamkajšnje razmere, denimo redka poseljenost, težki podnebni pogoji in velike razdalje;
10. poziva Komisijo, naj predlaga, proračunska organa pa vzpostavita, posebno proračunsko vrstico, ki bo v partnerskem instrumentu pokrivala vprašanja, vezana na politiko do Arktike; Komisijo še poziva, naj do največje možne mere spodbudi učinkovito interakcijo med notranjimi in zunanjimi programi in projekti EU za arktično in pod-arktično regijo;
11. ponovno izraža podporo ustanovitvi arktičnega informacijskega centra EU, za kar Komisijo poziva, naj nadaljuje s pripravami; ta informacijski center bi bil mrežni podjem s stalnim uradom v Rovaniemiju in bi se nanašal na pripravljalni ukrep „strateška presoja vplivov na okolje zaradi razvoja Arktike“, kot sta ga Komisija in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko podprli v skupni izjavi iz leta 2012 in kot ga je izvedel arktični center Laponske univerze skupaj z mrežo evropskih centrov odličnosti za Arktiko, s ciljem zagotavljanja učinkovitega dostopa do informacij o Arktiki, dialogov na vseh ravneh in komunikacije za uporabo informacij in izkoriščanje znanja, vse skupaj za dosego vzdržnosti na Arktiki;
12. izraža podporo forumu arktičnih nevladnih organizacij, katerega cilj je nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo z okoljskimi vprašanji, omogočati, da se sestajajo in izmenjujejo ideje o sedanji in prihodnji problematiki;
13. meni, da je Svet Barentsove evro-arktične regije (BEAC) pomembno središče za sodelovanje med Finsko, Norveško, Rusijo, Švedsko in EU; ceni delo sveta BEAC na področju okolja, zdravstvenih in socialnih vprašanj, izobraževanja in raziskav, energije, kulture in turizma, avtohtonih ljudstev in malih in srednjih podjetij; zlasti pozdravlja osrednjo pozornost, ki je pod finskim predsedovanjem med letoma 2013 in 2015 namenjena mladim;
14. meni, da je politika severne dimenzije, osnovana na regionalnem sodelovanju in pragmatičnih partnerstvih, dober zgled stabilnosti, skupnega udejstvovanja in sodelovanja, znotraj celostne politike EU-Rusija; je mnenja, da bi bilo treba koncept severne dimenzije razvijati v smeri okvirne politike s ciljem večje usklajenosti različnih področij sodelovanja v Barentsovi regiji;
15. je seznanjen z izjavo, ki jo je Arktični svet pripravil maja 2013 v Kiruni, in z njegovo odločitvijo o „pritrdilnem odgovoru“ na prošnjo EU za članstvo kot opazovalka; poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in Kanado, kot predsedujočo državo Arktičnemu svetu, naj rešijo preostala vprašanja; poziva Komisijo in ESZD, naj Parlament obveščata o tem procesu;
16. poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj spodbujajo in aktivno promovirajo najvišje standarde glede okoljske varnosti arktičnih voda, EU in EGO pa poziva, naj hitro izvedeta Direktivo 2013/30/EU o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju; pozdravlja, da članice Arktičnega sveta izvajajo sporazum o sodelovanju glede onesnaževanja morja z nafto, pripravljenosti in odzivanjem na Arktiki, ter poziva k aktivni angažiranosti evropskih akterjev;
17. pozdravlja delo Mednarodne pomorske organizacije pri dokončnem sprejetju polarnega zakonika v ladijskem prometu; spodbuja sodelovanje pri raziskavah in naložbah, da bi razvili močno in varno infrastrukturo za poti po Arktičnem morju, in poudarja, da bi morale EU in države članice aktivno podpirati načeli svobodne plovbe in neškodljivega prehoda;
18. je seznanjen s pobudo islandske vlade za končanje pogajanj za članstvo v EU; poziva Komisijo in ESZD, naj ohranjata dobre odnose in razvijata še tesnejše sodelovanje z Islandijo na področjih skupnega interesa, denimo pri razvoju pomorskega prometa, ribolovu, geotermalni energiji in na okoljskem področju, pri tem pa naj se naslonita na obstoječe instrumente in spodbujata arktično sodelovanje med akterji iz EU in Islandije;
19. opozarja na tesne odnose EU z Grenlandijo in na geostrateški pomen tega ozemlja; je seznanjen s prednostnimi nalogami grenlandske vlade, z obnovljenim poudarkom na gospodarskem razvoju in izkoriščanju surovin; poziva Komisijo in ESZD, naj preučita, kako lahko EU prispeva in pomaga pri trajnostnem razvoju Grenlandije, da bodo vključeni tako okoljski vidiki kot potreba po gospodarskem razvoju;
20. izraža zaskrbljenost nad najnovejšim razvojem dogodkov med EU in obalnimi državami glede ribolovnih kvot in upa, da se bodo našle pozitivne rešitve, vključno ob upoštevanju prihodnjih ribolovnih vprašanj, da bi se ohranili staleži ciljnih rib in preprečilo izkoreninjenje drugih vrst ter huda škoda v morskem okolju;
21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom držav v arktični regiji.
- [1] UL C 136 E, 11.5.2012, str. 71.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0075.