PREDLOG RESOLUCIJE o strategiji EU za Arktiko
5.3.2014 - (2013/2595(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Charles Tannock, Konrad Szymański v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0229/2014
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih poročil in resolucij o Arktiki, zlasti resolucije z dne 20. januarja 2011 o trajnostni politiki EU za skrajni sever[1] ter poročila skupnega parlamentarnega odbora za Evropski gospodarski prostor z dne 28. oktobra o politiki za Arktiko;
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. junija 2012 z naslovom „Razvoj politike Evropske unije za arktično regijo: napredek od leta 2008 in nadaljnji ukrepi (JOIN(2012)0019) ter delovnih dokumentov služb Evropske komisije z naslovom Pregled dejavnosti v okviru razvoja politike Evropske unije za Arktiko (SWD(2012)0182) in Prostor in Arktika (SWD(2012)0183), ki sta priložena sporočilu,
– ob upoštevanju novih in posodobljenih nacionalnih strategij in strateških dokumentov o arktičnih vprašanjih iz Finske, Švedske, Danske in Grenlandije, Norveške, Rusije, ZDA, Kanade in Združenega kraljestva,
– ob upoštevanju izjave 10. konference parlamentarcev iz arktične regije, ki je potekala v Akureyriju od 5. do 7. septembra 2012,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je bilo skupno sporočilo Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. junija 2012 dodaten odziv na poziv Parlamenta k oblikovanju skladne politike EU za Arktiko;
B. ker je Parlament aktivno udeležen pri delu stalnega odbora poslancev parlamentov arktične regije prek svoje delegacije za odnose s Švico in Norveško, skupnega parlamentarnega odbora EU-Islandija in skupnega parlamentarnega odbora za Evropski gospodarski prostor;
C. ker so Danska, Finska in Švedska arktične države in ker sta Finska in Švedska delno znotraj polarnega kroga; ker edino avtohtono ljudstvo EU, Samiji, živi na arktičnem območju na Finskem in Švedskem, pa tudi na Norveškem in v Rusiji;
D. ker je Norveška kot zanesljiva partnerica povezana z EU prek EGP in Schengenskega sporazuma;
E. ker se odločitev Arktičnega sveta iz Kirune o pritrdilnem odgovoru na prošnjo EU za podelitev statusa opazovalke v Arktičnem svetu razlaga različno glede obsega tega statusa;
F. ker EU in njene države članice pomembno prispevajo k raziskavam na Arktiki in ker programi EU podpirajo glavne raziskovalne projekte v regiji, ki nenazadnje koristijo prebivalcem in gospodarstvu arktičnih držav;
G. ker se za arktično regijo vse bolj zanimajo akterji zunaj arktične regije, kot so Kitajska, Japonska, Indija in drugi azijski narodi, ki tudi financirajo raziskave na polarnem območju, ker je bil Južni Koreji, Kitajski, Japonski, Indiji in Singapurju podeljen status opazovalke v Arktičnem svetu, kar vse skupaj kaže na vse večje geopolitično zanimanje za Arktiko na svetovni ravni;
1. opozarja, da je 20. januarja 2011 sprejel resolucijo o trajnostni politiki EU za skrajni sever, in pozdravlja skupno sporočilo Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. junija 2012; ponovno potrjuje svoje stališče, da ima glede na to, da so tri države članice EU, Danska, Finska in Švedska, arktične države, Norveška in Islandija pa sta del EGP in schengenskega območja, EU legitimni interes, ki izhaja iz njenih pravic in obveznosti v skladu z mednarodnim pravom, njene zavezanosti okoljskim, podnebnim in drugim politikam, njenih dejavnosti financiranja in raziskovanja ter gospodarskih interesov, tudi na področju pomorskega prometa in razvoja naravnih virov; prav tako poudarja, da ima EU obsežno arktično ozemlje na Finskem in Švedskem, kjer živi edino avtohtono ljudstvo v EU, Samiji;
2. je seznanjen z deklaracijo iz Kirune, ki jo je maja 2013 sprejel Arktični svet, ter z njegovo odločitvijo glede podelitve statusa opazovalke EU in drugim državnim subjektom in poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe glede odprtih vprašanj s Kanado in naj o tem postopku ustrezno obvešča Parlament;
3. podpira prizadevanja Komisije, da bi si zagotovila status opazovalke v Arktičnem svetu; spominja na status EU in njenih držav članic, ne kot opazovalk, ampak kot aktivnih članic v drugih organizacijah, ki so povezane z Arktiko, denimo v Mednarodni pomorski organizaciji, in opozarja na to, da je treba dejavnosti institucij EU ponovno osredotočiti na področja, ki so pomembna za politične ali gospodarske interese EU in njenih držav članic, zlasti pa, da je treba upoštevati interese EU in njenih držav članic pri uporabi, spreminjanju in dopolnjevanju ter razvijanju tistih programov ali politik EU, ki že ali še lahko vplivajo na Arktiko ter ji s tem lahko prinašajo tudi koristi;
4. poudarja pomen polarnih in raziskovalnih postaj držav članic na Arktiki in opozarja na prispevek, ki ga EU namenja raziskavam in razvoju, ter na sodelovanje registriranih gospodarskih akterjev, ki v arktični regiji delujejo po predpisih EU;
5. se odločno zavzema za svobodo znanstvenega raziskovanja na Arktiki in spodbuja obsežno sodelovanje med državami, dejavnimi na področju multidisciplinarnega arktičnega raziskovanja in pri vzpostavljanju raziskovalne infrastrukture;
6. poziva Komisijo, naj glede na izredno številne znanstvene, gospodarske in državljanske dejavnosti, zlasti v evropski Arktiki, Barentsovi regiji in širše, za usmerjanje sredstev EU proti Arktiki razvije prakse za boljšo porabo obstoječih sredstev EU in zagotavljanje ustreznega ravnotežja pri varovanju in razvoju arktične regije;
7. pozdravlja, da članice Arktičnega sveta izvajajo sporazum o iskanju in reševanju na morju in sporazum o odzivanju ob izlitju nafte, ter poziva k temu, naj se evropski inštituti in podjetja aktivno vključijo v proces izvajanja;
8. pozdravlja nove strategije za Arktiko, ki so jih pred kratkim objavile države članice EU, ki so tudi članice Arktičnega sveta: Finska, Danska in Švedska, pa tudi države opazovalke, kot sta Nemčija in Združeno kraljestvo, in upa, da bodo posodobljene strategije prinesle bolj realistično razumevanje Arktike, pa tudi konkretnejše delovanje na tem območju, pri tem pa poudarja, da je treba upoštevati skupne politike in programe EU, ki vplivajo na Arktiko;
9. poziva Komisijo, naj razvije še tesnejše sodelovanje z Islandijo na področjih skupnega interesa, denimo pri razvoju pomorskega prometa in obnovljivih virov energije, pri čemer naj v celoti uporabi obstoječe instrumente in spodbuja raziskovanje in poslovno sodelovanje med evropskimi in islandskimi akterji, zlasti glede na stopnjevano aktivnost kitajskih akterjev, da evropski interesi ne bi prešli v drugotni plan v tej strateško pomembni regiji;
10. predlaga še, naj se še bolj uskladijo obstoječi programi in prispevki za financiranje severne dimenzije, da bi se s tem zagotovilo učinkovito usmerjanje sredstev in bi se jasno opredelile naložbene prednostne naloge za sodelovanje v arktični regiji; poziva k vzpostavitvi platforme Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), ki bi bila pristojna za usklajeno usmerjanje sredstev za Arktiko;
11. ponovno izraža podporo ustanovitvi arktičnega informacijskega centra EU, mreže s sedežem na Arktiki, ki naj bi obveščala in povezovala akterje Arktike in EU, v tej zvezi pa še opozarja, da je izredno pomembno, da se v ta projekt vključi poseben vmesnik za institucionalne akterje EU; priznava vlogo Arktičnega foruma EU v Bruslju kot edine platforme, ki spodbuja razumevanje med široko paleto akterjev tako na Arktiki kot v EU in povezuje področja oblikovanja politike, znanosti in poslovnega sveta;
12. poziva Komisijo in ESZD, naj glede na prej omenjena dejstva in dogodke razvijeta in predstavita napredno in usklajeno družbenogospodarsko strategijo sodelovanja EU na Arktiki in tako zagotovita, da se pri oblikovanju, spreminjanju in posodabljanju politik, ki vplivajo na Arktiko, upoštevajo interesi EU in njenih držav članic;
13. poziva Komisijo in ESZD, naj pripravita akcijski načrt, v katerem bosta opredelili konkretne ukrepe za skladno izvajanje tovrstne strategije, pa tudi obstoječih politik in programov, povezanih z Arktiko, da bi s tem zagotovili usklajen pristop k obravnavanju arktične regije;
14. opozarja na globalni vpliv sprememb v arktični regiji in na pomen manjšega onesnaževanja Arktike, ki je posledica večjega obsega tamkajšnjih dejavnosti; poudarja, da bodo podnebne spremembe na Arktiki močno vplivale na obalne regije v Evropi in drugod ter na panoge v Evropi, ki so odvisne od podnebja, kot so na primer kmetijstvo in ribištvo, energija, reja severnih jelenov, lov, turizem in promet;
15. priznava, da učinki talečega se ledu in blažjih temperatur s seboj ne nosijo zgolj nevarnosti za avtohtone prebivalce in njihov tradicionalni način življenja, saj si mora avtohtono prebivalstvo iskati novi življenjski prostor, pač pa pomenijo tudi nove priložnosti za gospodarski razvoj arktičnega območja; priznava želje avtohtonega prebivalstva in vlad arktične regije s suverenimi pravicami in odgovornostmi, da bi tudi v prihodnje zasledovali cilj trajnostnega gospodarskega razvoja, obenem pa zaščitili tradicionalne vire preživljanja avtohtonega prebivalstva in zelo občutljivo naravo arktičnih ekosistemov;
16. potrjuje svoje izjave o pravicah avtohtonih prebivalcev na splošno, zlasti pa Samijev, ki so edino avtohtono ljudstvo EU, in poziva Komisijo, naj dodatno razišče načine, kako bi lahko zagotovili zastopanost njihovih pogledov in izkušenj v postopkih oblikovanja politik EU; v zvezi s tem predlaga, da bi podprli ustanovitev neodvisnega predstavništva avtohtonega prebivalstva v Bruslju;
17. poudarja, da sta varnost in zaščita novih svetovnih trgovinskih poti po Arktičnem morju izjemno pomembni, zlasti za gospodarstva EU in njenih držav članic, saj te države nadzirajo 40 % svetovnega komercialnega pomorskega prometa; pozdravlja delo Mednarodne pomorske organizacije pri dokončnem sprejetju polarnega zakonika v ladijskem prometu; poziva države članice in Komisijo, naj vzpostavijo tesne stike z evropskimi raziskovalnimi inštituti ter prevoznimi podjetji in zavarovalnicami, s čimer bodo zagotovile, da se bodo upoštevale nove tehnologije in izkušnje; poudarja, da morajo EU in njene države članice dejavno podpirati svobodo morij in pravico do prostega prehoda po mednarodnih plovnih poteh; spodbuja sodelovanje tako pri raziskovanju kot naložbah, da bi razvili trdno in varno infrastrukturo za poti po Arktičnem morju;
18. poziva države te regije, naj zagotovijo, da bodo vse sedanje in morebitne prihodnje prometne poti na voljo za mednarodni ladijski promet, in naj ne uvajajo nikakršnih enostranskih in samovoljnih bremen, ne finančnih ne upravnih, ki bi otežila pomorski promet v arktični regiji, razen mednarodno dogovorjenih ukrepov, namenjenih večji varnosti ali zaščiti okolja;
19. poudarja, da imajo prebivalci Arktike pravico, da odločajo o svojem preživljanju, in priznava njihovo željo po trajnostnem razvoju regije, Komisijo pa poziva, naj poroča o tem, kateri programi EU bi se lahko uporabili za podporo dolgoročnega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja, in naj pripravi ukrepe, da bi konkretneje prispevali k uresničitvi te želje;
20. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom držav v arktični regiji.
- [1] UL C 136 E, 11.5.2012, str. 71.