PREDLOG RESOLUCIJE o strategiji EU za Arktiko
5.3.2014 - (2013/2595(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Elmar Brok, Mairead McGuinness, Michael Gahler, Ivo Belet, Dubravka Šuica, Elena Băsescu v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0229/2014
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih poročil in resolucij o Arktiki, zlasti resolucije z dne 20. januarja 2011 o trajnostni politiki EU za skrajni sever[1] ter poročila skupnega parlamentarnega odbora za EGP z dne 28. oktobra o politiki za Arktiko;
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. junija 2012 z naslovom Razvoj politike Evropske unije za arktično regijo: napredek od leta 2008 in nadaljnji ukrepi (JOIN(2012)0019) ter delovnih dokumentov služb Evropske komisije z naslovoma Pregled dejavnosti v okviru razvoja politike Evropske unije za Arktiko (SWD(2012)0182) in Prostor in Arktika (SWD(2012)0183), ki sta priložena sporočilu,
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med EU in Grenlandijo za obdobje 2007–2012 ter Sporazuma med EU in Grenlandijo o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki je začel veljati 1. januarja 2013 za tri leta,
– ob upoštevanju programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 za obdobje 2014–2020 ,
– ob upoštevanju programa predsedstva Arktičnega sveta, programa za sodelovanje na Arktiki Nordijskega sveta ministrov ter programa Sveta Barentsove evro-arktične regije (BEAC),
– ob upoštevanju novih in posodobljenih nacionalnih strategij in strateških dokumentov o arktičnih vprašanjih iz Finske, Švedske, Danske in Grenlandije, Norveške, Rusije, ZDA, Kanade in Združenega kraljestva,
– ob upoštevanju izjav, sprejetih na parlamentarnem forumu severne dimenzije septembra 2009 v Bruslju in februarja 2011 v Tromsøju,
– ob upoštevanju skupne izjave tretjega ministrskega srečanja obnovljene severne dimenzije, ki je potekalo 18. februarja 2013 v Bruslju,
– ob upoštevanju izjave z devete konference poslancev parlamentov arktične regije, ki je potekala od 13. do 15. septembra 2010 v Bruslju, ter izjave z desete konference poslancev parlamentov arktične regije, ki je potekala od 5. do 7. septembra 2012 v Akureyriju,
– ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 3. oktobra 2013 v zadevi C–583/11P in z dne 25. aprila 2013 v zadevi T–526/10 glede predloga za razglasitev ničnosti Uredbe Komisije (EU) št. 737/2010 z dne 10. avgusta 2010 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1007/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o trgovini z izdelki iz tjulnjev,
– ob upoštevanju poročila odbora Svetovne trgovinske organizacije z dne 25. novembra 2013 z naslovom „Evropske skupnosti – ukrepi za prepoved uvoza in trženja izdelkov iz tjulnjev“, poglavje 1.3.5 (ki navaja predhodno odločitev, izdano 29. januarja 2013),
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je bilo skupno sporočilo Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, podano poleti 2012, odziv na poziv Parlamenta k oblikovanju skladne politike EU za Arktiko;
B. ker je Parlament dejavno udeležen pri delu stalnega odbora poslancev parlamentov arktične regije prek svoje delegacije za odnose s Švico in Norveško, skupnega parlamentarnega odbora EU-Islandija in skupnega parlamentarnega odbora za Evropski gospodarski prostor;
C. ker so Danska, Finska in Švedska arktične države in ker sta Finska in Švedska delno znotraj polarnega kroga; ker edino avtohtono ljudstvo v EU, Samiji, živi v arktični regiji na Finskem in Švedskem, pa tudi na Norveškem in v Rusiji;
D. ker je Norveška kot zanesljiva partnerica povezana z EU prek EGP in Schengenskega sporazuma;
E. ker je EU na Arktiki prisotna že dlje časa v smislu sodelovanja v skupni politiki severne dimenzije z Rusijo, Norveško in Islandijo, vključno z arktičnim oknom, sodelovanja v Barentsovem svetu in zlasti v Svetu Barentsove evro-arktične regije, posledic strateških partnerstev s Kanado, Združenimi državami Amerike in Rusijo ter njenega sodelovanja kot dejavna ad hoc opazovalka v Arktičnem svetu v zadnjih letih;
F. ker se odločitev Arktičnega sveta iz Kirune o pritrdilnem odgovoru na prošnjo EU za podelitev statusa opazovalke razlaga na različne načine, kar zadeva obseg tega statusa;
G. ker EU in njene države članice veliko prispevajo k raziskavam na Arktiki in ker programi EU, vključno z novim okvirnim programom Obzorje 2020, podpirajo pomembne raziskovalne projekte v regiji, ki nenazadnje koristijo prebivalcem in gospodarstvu arktičnih držav;
H. ker se po ocenah približno ena petina neodkritih svetovnih virov ogljikovodikov nahaja v arktični regiji, čeprav so potrebne obsežnejše raziskave, da bi natančneje ugotovili, koliko plina in nafte se nahaja v različnih delih arktične regije, s katero tehnologijo bi ju bilo mogoče pridobivati ter kakšna bi bila ekonomska izvedljivost izkoriščanja teh zalog;
I. ker vse večje zanimanje akterjev zunaj arktične regije, kot so Kitajska, Japonska, Indija in drugi azijski narodi, za arktično regijo, sredstva, ki jih namenjajo financiranju raziskav na polarnem območju, in nenazadnje podelitev statusa opazovalk v Arktičnem svetu Južni Koreji, Kitajski, Japonski, Indiji in Singapurju kažejo na vse večje geopolitično zanimanje za Arktiko na svetovni ravni;
J. ker je varnost naftnih in plinskih dejavnosti na morju na Arktiki obravnavana v Direktivi 2013/30/EU o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in ker je treba pri teh dejavnostih posebno pozornost nameniti zaščiti arktičnega okolja ter upoštevati nevarnost velikih nesreč in potrebo po učinkovitem odzivu nanje;
K. ker je v Direktivi 2013/30/EU o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju izpostavljena potreba po učinkovitem odzivu v zvezi z naftnimi in plinskimi dejavnostmi na morju na Arktiki;
EU in Arktika
1. opozarja, da je 20. januarja 2011 sprejel resolucijo o trajnostni politiki EU za skrajni sever, in pozdravlja skupno sporočilo Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. junija 2012; ponovno potrjuje svoje stališče, da ima glede na to, da so tri države članice EU, Danska, Finska in Švedska, arktične države, Norveška in Islandija pa sta del EGP in schengenskega območja, EU legitimni interes, ki izhaja iz njenih pravic in obveznosti v skladu z mednarodnim pravom, njene zavezanosti okoljskim, podnebnim in drugim politikam, njenih dejavnosti financiranja in raziskovanja ter gospodarskih interesov, tudi na področju pomorskega prometa in razvoja naravnih virov; prav tako poudarja, da ima EU obsežno arktično ozemlje na Finskem in Švedskem, kjer živi edino avtohtono ljudstvo v EU, Samiji;
2. je seznanjen z deklaracijo Arktičnega sveta iz Kirune ter z njegovo odločitvijo glede podelitve statusa opazovalke EU in drugim državnim subjektom in poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe glede odprtih vprašanj s Kanado in naj o tem procesu ves čas ustrezno in pravočasno obvešča Parlament;
3. izraža podporo prizadevanjem Komisije za pridobitev statusa opazovalke v Arktičnem svetu; opozarja na vlogo EU in njenih držav članic kot dejavnih članic drugih institucij, pomembnih za Arktiko, kot je Mednarodna pomorska organizacija; poudarja, da se treba dejavnosti institucij EU preusmeriti na področja, na katerih ima EU politične in ekonomske interese;
4. poudarja vlogo Sveta Barentsove evro-arktične regije (BEAC) kot pomembnega središča za sodelovanje med Dansko, Finsko, Norveško, Rusijo, Švedsko in Komisijo; je seznanjen z delom Sveta BEAC v zvezi z zdravstvenimi in socialnimi vprašanji, izobraževanjem in raziskavami, energetiko, kulturo ter turizmom; je seznanjen s svetovalno vlogo delovne skupine avtohtonih prebivalcev (WGIP) v okviru Sveta BEAC;
5. poudarja prispevek EU k raziskavam in razvoju ter sodelovanje gospodarskih subjektov, ki so registrirani in delujejo v arktični regiji v skladu s pravom EU;
6. poziva Komisijo, naj pripravi predloge o tem, kako bi bilo mogoče razvijati projekt Galileo ali druge projekte, kot je globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES), ki bi lahko vplivali na Arktiko, da bi omogočili varnejšo in hitrejšo plovbo v arktičnih vodah, kar bi bila naložba zlasti v varnost in dostopnost severovzhodnega prehoda, saj bi to pripomoglo k večji predvidljivosti premikov ledu in boljšemu kartiranju arktičnega morskega dna ter razumevanju glavnih geodinamičnih procesov na tem območju;
7. pozdravlja dejstvo, da članice Arktičnega sveta izvajajo sporazum o iskanju in reševanju na morju in sporazum o odzivanju ob izlitju nafte, ter poziva, naj se evropski inštituti in podjetja dejavno vključijo v proces izvajanja;
8. poudarja, da mora EU dejavno sodelovati v vseh zadevnih delovnih skupinah Arktičnega sveta ter v zadevnih regionalnih in mednarodnih organizacijah, kot je Mednarodna pomorska organizacija;
9. pozdravlja nove strategija posameznih držav članic za Arktiko, tako članic Arktičnega sveta, kot so Finska, Danska in Švedska, kot držav opazovalk, kot sta Nemčija in Združeno kraljestvo; poudarja, da bi morale te strategije privesti do bolj realističnega razumevanja Arktike, pa tudi do konkretnejšega delovanja na tem območju, ter da je treba v tem pogledu upoštevati skupne politike in programe EU, ki zadevajo Arktiko;
10. je seznanjen z odločitvijo nove islandske vlade, da odstopi od pogajanj o članstvu v EU; obžaluje, da nobena od obeh strani ni mogla najti rešitve v zvezi z nasprotnimi mnenji o nekaterih vprašanjih kljub njunim tesnim kulturnim povezavam in dejstvu, da je Islandija kot članica EGP in schengenska država že začela izvajati velik delež zakonodaje EU, s tem pa je bila za prihodnje generacije zamujena priložnost za tesnejše povezovanje z Islandijo, četudi na podlagi posebnih določb o izvzetju, spričo njenega strateškega geopolitičnega in geoekonomskega položaja; poziva Komisijo, naj razvije še tesnejše sodelovanje z Islandijo na področjih skupnega interesa, denimo pri razvoju pomorskega prometa in obnovljivih virov energije, pri čemer naj v celoti uporabi obstoječe instrumente in spodbuja raziskovanje in poslovno sodelovanje med evropskimi in islandskimi akterji, zlasti glede na stopnjevanje dejavnosti kitajskih akterjev, ter zagotovi, da evropski interesi v tej strateško pomembni regiji ne bodo prikrajšani;
11. pozdravlja priprave na Arktični ekonomski svet, ki naj bi bil svetovalno telo Arktičnega sveta; poudarja, kako velik delež evropskih podjetij in inštitutov prispeva k dejavnostim na Arktiki in vlaga vanjo, kar kaže na učinkovito delovanje poslovnih akterjev ne samo iz treh arktičnih držav članic EU, temveč tudi iz drugih držav (opazovalk), pri čemer je treba upoštevati, da številna podjetja dandanes delujejo na svetovni ravni;
12. pozdravlja delo pobud od spodaj navzgor, kot je Arktična poslovna okrogla miza, s katerim je mogoče zagotoviti uravnoteženo in dolgoročno delovanje evropskih in neevropskih podjetij, ter poziva Komisijo, naj poda predloge o tem, kako bi lahko podprli evropska podjetja, ki se zavzemajo za trajnostno in dolgoročno uravnotežen socialno-ekonomski razvoj na Arktiki;
13. zaradi ogromnega števila znanstvenih, gospodarskih in državljanskih dejavnosti, ki potekajo predvsem v evropski Arktiki, Barentsovi regiji in širše, poziva Komisijo, naj razvije prakse za boljšo uporabo obstoječega financiranja EU in za zagotovitev ustreznega ravnovesja med varstvom in razvojem arktične regije pri usmerjanju sredstev v Arktiko;
14. nadalje predlaga sprejetje ukrepov za boljšo uskladitev obstoječih programov, na primer v okviru programov Interreg IV, Severno obrobje, Kolarctic in Baltic ter strategije za modro rast, pa tudi prispevkov za financiranje partnerstev severne dimenzije, kot je partnerstvo severne dimenzije na področju okolja in na področju prometa in logistike, ali pa sredstva Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva, da bi omogočili usmerjanje sredstev in jasno opredelili prednostne naložbe za delovanje v arktični regiji; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj vzpostavita platformo, s katero se bo zagotovilo skladno usmerjanje sredstev za Arktiko;
15. potrjuje svojo podporo ustanovitvi arktičnega informacijskega centra EU – mreže s sedežem na Arktiki, namenjene obveščanju in povezovanju akterjev Arktike in EU; v zvezi s tem opozarja, da je treba v ta projekt nujno vključiti poseben vmesnik za institucionalne akterje iz EU; priznava vlogo Arktičnega foruma EU v Bruslju kot edine platforme, ki spodbuja razumevanje med široko paleto akterjev tako na Arktiki kot v EU in povezuje področja oblikovanja politike, znanosti in poslovnega sveta;
16. izraža zaskrbljenost glede zmogljivosti Evropske službe za zunanje delovanje, da organizira usklajevanje med različnimi generalnimi direktorati Komisije, ki jih to zadeva, odkar je Generalni direktorat za zunanje odnose odcepljen od infrastrukture Komisije in ustanovljen kot ločen subjekt; zato poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pred iztekom sedanjega mandata Komisije Parlamentu poročata, kako naj se organizira učinkovit sistem po zgledu tistega, ki ga je prej vodila medresorska delovna skupina Komisije, za usklajevanje horizontalne delovne skupine, katere naloga bi bila zagotavljati horizontalno skladnost, usklajevanje in učinkovitost razvoja politik EU in izvajanja njenih programov, kakor zahteva Parlament;
17. poziva Komisijo, naj pripravi in predstavi skladno socialno-ekonomsko strategijo za delovanje EU na Arktiki, s katero bo zagotovila, da bodo interesi EU in njenih držav članic upoštevani pri pripravi, spremembah ali posodobitvah politik, ki zadevajo Arktiko;
18. poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt, v katerem bo opredelila konkretne ukrepe za skladno izvajanje tovrstne strategije ter obstoječih politik in programov, povezanih z Arktiko, da bi s tem zagotovili usklajen pristop k obravnavanju arktične regije;
Trajnostni socialno-ekonomski razvoj ter blažitev podnebnih sprememb v arktični regiji in prilagajanje nanje
19. poudarja svetovno razsežnost vplivov sprememb v arktični regiji in pomembno vlogo, ki jo bodo imele EU in druge industrijske sile poleg držav, ki obkrožajo severni tečaj, pri zmanjšanju onesnaženja v arktični regiji, ki ga povzroča krepitev dejavnosti na tem območju; opozarja, da bodo podnebne spremembe na Arktiki močno vplivale na obalne regije v Evropi in drugod ter na panoge v Evropi, ki so odvisne od podnebja, kot so na primer kmetijstvo in ribištvo, energija, reja severnih jelenov, lov, turizem in promet;
20. priznava, da učinki talečega se ledu in blažjih temperatur s seboj ne nosijo zgolj nevarnosti za avtohtone prebivalce in njihov tradicionalni način življenja, ker si morajo iskati nov življenjski prostor, pač pa lahko ustvarijo tudi nove priložnosti za gospodarski razvoj arktičnega območja; priznava želje avtohtonega prebivalstva in vlad arktične regije s suverenimi pravicami in odgovornostmi, da bi tudi v prihodnje zasledovali cilj trajnostnega gospodarskega razvoja, obenem pa zaščitili tradicionalne vire preživljanja avtohtonega prebivalstva in zelo občutljivo naravo arktičnih ekosistemov;
21. kljub podobni zakonodaji v ZDA obžaluje učinek uredbe EU o prepovedi kož tjulnjev na dele prebivalstva, zlasti na avtohtone prebivalce in njihovo preživljanje, kar je postala ovira za delovanje EU na Arktiki; poziva Komisijo, naj preuči načine za prilagoditev ali spremembo te zakonodaje in njeno uskladitev s potrebami njenih arktičnih partnerjev;
22. znova poudarja svoje stališče o pravicah avtohtonih ljudstev nasploh in zlasti Samijev kot edinega avtohtonega ljudstva v EU; poziva Komisijo, naj preuči nove načine, kako bi lahko njihov glas in izkušnje upoštevali v postopkih oblikovanja politik EU; v zvezi s tem poziva k ustanovitvi neodvisnega predstavništva avtohtonega prebivalstva v Bruslju;
23. poudarja pomemben prispevek EU k raziskavam v okviru programa Obzorje 2020; poziva Komisijo, naj v novem programu Obzorje 2020 določi jasne postavke za podporo raziskavam, povezanim z Arktiko, tako splošnim kot uporabnim raziskavam;
24. znova poudarja, da si moramo zaradi resnih okoljskih pomislekov v zvezi z vodami Arktike posebej prizadevati za zagotovitev okoljske zaščite Arktike v okviru vseh dejavnosti izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na odprtem morju, pri čemer je treba upoštevati tveganje večjih nesreč in potrebo po učinkovitem odzivu, kakor določa Direktiva 2013/30/EU;
25. poudarja potrebo po učinkovitem odzivu v zvezi z naftnimi in plinskimi dejavnostmi na morju na Arktiki, kakor določa Direktiva 2013/30/EU o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju;
26. poudarja, kako pomembni sta varnost in zaščita novih svetovnih trgovinskih poti po Arktičnem morju, zlasti za gospodarstva EU in njenih držav članic, saj te države nadzirajo 40 % svetovnega komercialnega pomorskega prometa; pozdravlja zaključek dela Mednarodne pomorske organizacije v zvezi z obveznim polarnim zakonikom za ladijski promet; poziva države članice in Komisijo, naj vzdržujejo tesne stike z evropskimi raziskovalnimi inštituti ter prevoznimi podjetji in zavarovalnicami, s čimer bodo zagotovile, da se bodo upoštevale nove tehnologije in izkušnje; poudarja, da morajo EU in njene države članice dejavno podpirati svobodo morij in pravico do prostega prehoda po mednarodnih plovnih poteh; spodbuja sodelovanje tako pri raziskovanju kot pri naložbah, da bi razvili trdno in varno infrastrukturo za arktične morske poti;
27. v zvezi s tem poudarja, kako pomembno delo opravlja partnerstvo severne dimenzije na področju prometa in logistike (NDPTL);
28. poziva države arktične regije, naj zagotovijo, da bodo vse sedanje in morebitne prihodnje prometne poti na voljo za mednarodni ladijski promet, in naj ne uvajajo nikakršnih enostranskih in samovoljnih bremen, ne finančnih ne upravnih, ki bi lahko otežila pomorski promet v arktični regiji, razen mednarodno dogovorjenih ukrepov, namenjenih večji varnosti ali zaščiti okolja;
29. je seznanjen z nedavnimi raziskovalnimi dejavnostmi na evropski Arktiki in v Barentsovem morju ter opozarja na dvostransko sodelovanje med Norveško in Rusijo, katerega namen je uporabiti najvišje možne tehnične standarde na področju varstva okolja pri iskanju nafte in plina v Barentsovem morju; poudarja zlasti pomen spornega razvoja novih tehnologij, razvitih posebej za arktično okolje, kot je tehnologija instalacij pod morskim dnom;
30. je seznanjen z notranjimi razpravami v EU in njenih državah članicah o podnebnih spremembah in politikah za nove energije (Energiewende), vendar opozarja na položaj EU kot vodilne porabnice arktičnega zemeljskega plina in na udeleženost evropskih gospodarskih subjektov; poudarja vlogo zemeljskega plina iz varnega in zanesljivega vira, pridobljenega v skladu z najvišjimi mogočimi standardi, kot pomembnega prehodnega elementa pri prehajanju na nizkoogljično gospodarstvo v prihodnosti; podpira postopen previdnostni pristop pri razvoju energetskih virov na Arktiki, pri čemer opozarja, da se različne arktične regije bistveno razlikujejo glede na pogoje in jih je zato treba obravnavati ločeno;
31. opozarja, da imajo prebivalci Arktike pravico do odločanja o svojem preživljanju, in priznava njihovo željo po trajnostnem razvoju regije, Komisijo pa poziva, naj poroča o tem, kateri programi EU bi se lahko uporabili za podporo dolgoročnemu, uravnoteženemu in trajnostnemu razvoju, ter naj pripravi ukrepe, da bi konkretneje prispevali k uresničitvi te želje;
32. je seznanjen z razvojnimi prednostnimi nalogami nove grenlandske vlade; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko programi EU prispevali k trajnostnemu razvoju Grenlandije, zlasti glede na dramatično povečanje dejavnosti neevropskih akterjev na Grenlandiji; poziva Komisijo in države članice, naj se strateško opredelijo glede prihodnosti Grenlandije ter razvoja njenih virov, pri tem pa zagotovijo, da bo delovanje Evrope ustrezno prispevalo k trajnostnemu razvoju Grenlandije;
33. izraža zaskrbljenost zaradi zelo omejenega uspeha pisma o nameri podpredsednika Komisije, podpisanega z Grenlandijo, v primerjavi s hitrostjo delovanja azijskih držav in njihovih priprav na naložbe; poziva Komisijo in države članice, naj se usklajujejo tudi z evropskimi podjetji ter tako zagotovijo, da bodo upoštevani dolgoročni interesi EU ter njena zmogljivost za prispevek k dolgoročnemu trajnostnemu razvoju;
34. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom držav v arktični regiji.
- [1] UL C 136 E, 11.5.2012, str. 71.