Predlog resolucije - B7-0233/2014Predlog resolucije
B7-0233/2014

PREDLOG RESOLUCIJE o strategiji EU za Arktiko

5.3.2014 - (2013/2595(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 110(2) Poslovnika

Sabine Lösing, Willy Meyer, Jacky Hénin, Nikola Vuljanić, Patrick Le Hyaric, Marie-Christine Vergiat v imenu skupine GUE/NGL

Postopek : 2013/2595(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0233/2014
Predložena besedila :
B7-0233/2014
Razprave :
Sprejeta besedila :

B7‑0233/2014

Resolucija Evropskega parlamenta o strategiji EU za Arktiko

(2013/2595(RSP))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju Konvencije OZN o pomorskem pravu (UNCLOS), ki je bila sklenjena 10. decembra 1982 in je začela veljati 16. novembra 1994,

–       ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in Konvencije o biološki raznovrstnosti,

–       ob upoštevanju Deklaracije OZN o pravicah avtohtonih prebivalcev z dne 13. septembra 2007,

–       ob upoštevanju dokumenta visoke predstavnice in Evropske komisije Evropskemu svetu z dne 14. marca 2008 z naslovom „Podnebne spremembe in mednarodna varnost“,

–       ob upoštevanju presoje vpliva na arktično podnebje, ki je bila predstavljena na četrtem ministrskem srečanju Arktičnega sveta v Reykjaviku dne 24. novembra 2004,

–       ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 26. junija 2012 (JOIN(2012)0019) in 20. novembra 2008 (COM(2008)0763) o politiki EU za Arktiko,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2011 o trajnostni politiki EU za skrajni sever[1],

–       ob upoštevanju dokumenta „US Navy Arctic Roadmap“ (načrt vojne mornarice ZDA za Arktiko) z dne 10. novembra 2009,

–       ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.     ker bodo na Arktiko vplivale posledice podnebnih sprememb, katerih vzroki so skoraj izključno drugod; ker bo predvsem umikanje morskega ledu najverjetneje imelo nepredvidljive in katastrofalne učinke in posledice za okolje na drugih delih planeta, poleg tega pa bo omogočilo povečanje ladijskega prometa, zlasti med Evropo, Azijo in Severno Ameriko, preučevanje in izkoriščanje naravnih virov, zlasti plina, nafte in drugih mineralov, pa tudi naravnih virov, kot so ribe, izkoriščanje morskih genetskih virov, povečane rudarske in gozdarske dejavnosti ter porast turizma;

B.     ker bo imelo industrijsko izkoriščanje Arktičnega oceana, ki ga je v preteklosti ščitil led, hude posledice za izjemno občutljivi arktični ekosistem in svetovno podnebje;

C.     ker se zaradi vse lažje dostopnosti ogromnih količin ogljikovodikov na arktičnem območju spreminja njegova geostrateška dinamika, kar bi lahko imelo posledice za mednarodno stabilnost in evropske varnostne interese, in ker povečani geostrateški interesi članic EU in Nata vodijo k militarizaciji skrajnega severa; ker je Rusija decembra 2013 izrazila namero, da bo v okviru svojih prednostnih nalog oblikovala bojne sile na Arktiki, da bi zagotovila vojaško varnost in zaščitila svoj nacionalni interes v regiji;

D.     ker je Kanada decembra 2013 OZN predložila zahtevek za Arktično ozemlje, ki bi vključevalo severni tečaj;

E.     ker edino avtohtono ljudstvo EU živi na Švedskem in Finskem; ker bi bilo treba avtohtona ljudstva Arktike in njihove civilne družbe obravnavati kot interesne skupine v procesu, ki se razvija na Arktiki;

1.      meni, da bi bil najboljši način za obvarovanje naravnih virov moratorij za industrijsko izkoriščanje območja Arktičnega oceana, ki ga je doslej prekrival led, in da mora ta moratorij veljati, dokler ne bo sprejet pravno zavezujoč krovni okvir, ki bo omogočal popolno varstvo ekosistemov in prebivalcev Arktike; poudarja, da se morajo z vsakim sporazumom o moratoriju strinjati države in ljudstva, zlasti avtohtona, ki prebivajo v državah regije; meni, da bi bilo treba oblikovati sklad za nadomestila prebivalcem Arktike za to, da ne bi uporabljali svojih naravnih virov;

2.      priznava, da EU – tako kot druga razvita območja po svetu – znatno prispeva k podnebnim spremembam, zaradi česar nosi prav posebno odgovornost;

3.      meni, da je Arktika izjemno občutljiv ekosistem, kjer so učinki podnebnih sprememb še posebej vidni ter imajo katastrofalne in nepopravljive posledice za druge regije po svetu;

4.      poudarja potrebo po zaščiti krhkega arktičnega okolja in pomembnost splošne stabilnosti in miru v regiji; poudarja, da bi morala EU zasledovati politike, katerih najpomembnejša prednostna naloga bo varovanje arktičnega območja, ki je eno pomembnejših pri uravnavanju svetovnega podnebja in pomemben vir dohodkov tamkajšnjih prebivalcev;

5.      poudarja vodilno vlogo, ki jo mora odigrati EU pri zmanjševanju onesnaževal, ki vstopajo v arktično regijo, med drugim prek prevoza na dolge razdalje; poudarja, da bodo podnebne spremembe na Arktiki katastrofalno in nepopravljivo vplivale na obalne regije v Evropi in drugod ter na industrije v Evropi in drugod, ki so odvisne od podnebja, na primer kmetijstvo, obnovljivi viri energije, ribištvo in promet;

6.      poudarja, da imajo učinki talečega se ledu le manjše in kratkoročne pozitivne posledice za gospodarski razvoj v primerjavi z veliko večjimi dolgoročnimi posledicami okolju škodljivega razvoja arktičnega območja;

7.      z zaskrbljenostjo opaža, da se krepi militarizacija arktične regije v arktičnih državah, Rusiji in državah članicah Nata, ZDA, Kanadi, Danski in Norveški, ter meni, da načrt vojne mornarice ZDA za Arktiko, povečanje števila kanadskih vojakov na Arktiki, vojaške vaje avgusta 2010 ali načrtovana namestitev ruskih vojaških enot do leta 2020 ne prispevajo h konstruktivnemu razumevanju in sodelovanju na tem območju; poudarja, da so arktične države ob več priložnostih izrazile pripravljenost odpraviti morebitno navzkrižje interesov v skladu z načeli mednarodnega prava in v nekaj primerih tudi delovale v tej smeri;

8.      se zaveda, da so med Arktiko in Antarktiko kljub očitnim razlikam tudi očitne podobnosti; poudarja, da se z besedilom pogodbe o Antarktiki uspešno vzpostavlja okvir za miroljubne raziskave in sodelovanje, ne da bi pri tem prišlo do ozemeljskih sporov in brez poseganja v obstoječe suverene meje; poudarja, da so isti cilji, torej miroljubne raziskave in sodelovanje, dovolj široki, razmere pa dovolj podobne, da bi jih bilo mogoče obravnavati tudi v okviru arktičnih vprašanj;

9.      podpira sodelovanje v okviru Arktičnega sveta, ki bi lahko pomenilo okvir za miroljubno sodelovanje za zaščito Arktike in njenih prebivalcev;

10.    spoštuje pobudo vlade Islandije o ustavitvi pogajanj o članstvu v EU; meni, da je pomembno ohraniti dobre odnose in razviti tesno sodelovanje z Islandijo na področjih skupnega interesa;

11.    izraža zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov med EU in obalnimi državami v zvezi z ribolovnimi kvotami in upa na pravično rešitev;

12.    se zaveda, da rastoče svetovno prebivalstvo potrebuje vire; priznava, da je za sedanje svetovno prebivalstvo na voljo dovolj virov, zlasti če bi prišlo do daljnosežnega preskoka k uporabi obnovljivih virov energije in energijsko varčnih tehnologij, toda zaradi nepravične porazdelitve izkoriščanja virov nastajajo izjemno revna in izjemna bogata območja sveta, zato poziva k političnim, gospodarskim in socialnim ukrepom ter k daljnosežnemu preskoku na obnovljive vire energije in energijsko varčne tehnologije, da se to neravnovesje odpravi; meni, da rešitev ni v okolju škodljivem izkoriščanju zalog nafte in plina, ki naj bi se nahajale na Arktiki, ampak poziva k neomejeni zaščiti tega izjemno občutljivega ekosistema;

13.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Arktičnemu svetu, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom držav Arktičnega sveta.