PREDLOG RESOLUCIJE o invaziji Rusije na Ukrajino
11.3.2014 - (2014/2627(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Hannes Swoboda, Libor Rouček, Ana Gomes, Marek Siwiec, Tonino Picula, Knut Fleckenstein, Evgeni Kirilov, Maria Eleni Kopa (Maria Eleni Koppa), Liisa Jaakonsaari, Boris Zala, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Victor Boştinaru, Ivari Padar, Emine Bozkurt, Jo Leinen v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0263/2014
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Ukrajini[1],
– ob upoštevanju sklepov Sveta o Ukrajini z dne 3. marca 2014,
– ob upoštevanju izjave voditeljev držav oziroma vlad o Ukrajini z dne 6. marca 2014,
– ob upoštevanju memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih, ki so ga decembra 1994 podpisale Ukrajina, Rusija, Združene država in Združeno kraljestvo,
– ob upoštevanju Helsinške sklepne listine iz leta 1975,
– ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je uspehu majdanske revolucije v Kijevu nemudoma sledil val proruskih protestov v več mestih v vzhodni Ukrajini in na Krimu;
B. ker so neznanci v neoznačenih vojaških uniformah zasedli parlament Avtonomne republike Krim in zavzeli strateške točke na polotoku; ker so z ozemlja Ruske federacije prispeli številni oboroženi posamezniki in z oboroženim napadom zavzeli nadzorno točko ukrajinske državne mejne straže; ker je očitno, da so nekateri oboroženi posamezniki, ki delujejo na Krimu, v resnici ruski vojaki;
C. ker so proruski protestniki zavzeli zgradbo regionalnega parlamenta v Donecku, v Harkovu pa so zasedli druge javne zgradbe; ker je vrhovni svet Avtonomne republike Krim oznanil namero, da se bo zavzel za združitev z Rusijo in bo v ta namen izvedel referendum; ker se je bil datum tega referenduma že večkrat prestavljen in je trenutno veljavni datum 16. marec 2014;
D. ker je Svet ruske federacije 1. marca 2014 pooblastil uporabo oboroženih sil na ukrajinskem ozemlju;
E. ker Rusija trdi, da želi z mobilizacije svoje vojske zaščititi rusko govoreče skupnosti; ker ni dokazov, da bi nove oblasti v Kijevu to prebivalstvo ogrožale; ker so nekateri ukrepi, kot je odločitev ukrajinskega parlamenta, da ukine ruščino kot uradni državni jezik, ki pa se ni nikoli izvrševala, povzročili zaskrbljenost v rusko govoreči skupnosti in bili uporabljeni za separatistične trditve in posredovanje Rusije;
F. ker rusko de facto zavzetje ukrajinskega Krimskega polotoka ogroža mir, stabilnost in varnost Evrope in ima posledice za ves svet; ker je za vsa dejanja oboroženih posameznikov, ki so na ozemlje Ukrajine prispeli iz Ruske federacije s pomočjo njenih oboroženih sil, odgovorna izključno Ruska federacija;
G. ker je 28 voditeljev držav in vlad EU izreklo strogo opozorilo v zvezi z domnevnimi ruskimi dejanji in se je odločilo ustaviti dvostranske pogovore z Rusijo o vizumski politiki in pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju ter preklicalo udeležbo institucij EU v pripravi vrha G-8, ki bo junija 2014 v Sočiju;
1. ostro obsoja rusko kršitev ukrajinske suverenosti, enotnosti in ozemeljske celovitosti; izraža svojo solidarnost z ukrajinskim ljudstvom v tem kritičnem obdobju za državo; poziva k hitri omilitvi krize s takojšnjim umikom vojaških sil, ki se nezakonito nahajajo na ukrajinskem ozemlju, ter poziva k polnemu spoštovanju mednarodnega prava in obveznosti iz obstoječih konvencij;
2. poudarja, da morajo EU in njene države članice v dialogu z Rusijo nastopiti enotno in podpreti pravico združene Ukrajine, da sama svobodno odloča o svoji prihodnosti; zato pozdravlja skupno izjavo izrednega evropskega vrha z dne 6. marca, ki je obsodil rusko agresijo in podprl ozemeljsko celovitost Ukrajine; poziva k tesnemu čezatlantskemu sodelovanju na poti k mirni rešitvi krize;
3. poudarja svoje prepričanje, da je vzpostavitev konstruktivnega dialoga edini način za reševanje konfliktov in dolgoročno stabilnost Ukrajine; vendar opozarja, da se bo morala EU v primeru neomilitve razmer ali nadaljnje zaostritve s priključitvijo Krima Rusiji hitro odločiti za ustrezne ukrepe, ki bi lahko vključevali embargo na orožje, omejitev izdajanja vizumov in zamrznitev sredstev nekaterih posameznikov ter bi imeli širše posledice za potekajoče razprave o političnih in ekonomskih povezavah z Rusijo; poziva k začetku ustreznega ocenjevanja teh usmerjenih sankcij, da ne bi prizadeli širšega ruskega prebivalstva in da bi preprečili drastične škodljive učinke za EU in njene države članice;
4. poudarja, da morajo EU in njene države članice preuravnotežiti energetsko odvisnost od Rusije ter resneje pristopiti k diverzifikaciji plinskih in jedrskih virov; nadaljnje meni, da bi morala EU podpreti ukrajinsko vlado pri reformi in posodobitvi energetskega sektorja ter vključitvi ukrajinskega energetskega trga v energetski trg EU; pozdravlja, da je Komisija pripravljena pomagati Ukrajini pri diverzifikaciji njenih poti za oskrbo s plinom, in sicer tako, da bo zagotovila povratne tokove preko držav EU, ter poziva k hitremu dokončanju memoranduma o soglasju med operaterji prenosnih omrežij Slovaške in Ukrajine;
5. poziva k vzpostavitvi neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev o konfliktu v Ukrajini, ki bo omogočila objektivno oceno izvora nemirov in vojaškega posega na Krimu, tudi v zvezi z mednarodnim pravom, humanitarnim pravom in človekovimi pravicami; meni, da bi misija pomagala umiriti napetosti in preprečiti nadaljnjo destabilizacijo zaradi načrtnih dezinformacij, pomirila skrbi lokalnega prebivalstva ter utrla pot za mirno rešitev krize; poziva, naj se opazovalni misiji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) karseda hitro omogoči dostop do Krimskega polotoka;
6. je močno zaskrbljen nad poročili, da oboroženi ljudje označujejo hiše ukrajinskih Tatarov na območjih Krima, kjer skupaj živijo Tatari in Rusi; je seznanjen, da krimski Tatari, ki so se po razglasitvi ukrajinske neodvisnosti vrnili v svojo domovino, pozivajo mednarodno skupnost, naj podpre ozemeljsko celovitost Ukrajine ter obsežen pravni in politični sporazum o ponovni vzpostavitvi pravic za avtohtono prebivalstvo Krima; poziva mednarodno skupnost, Evropsko komisijo in Svet, visoko komisarko OZN za človekove pravice in posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj nemudoma posvetijo svojo pozornost pravicam te in drugih manjšinskih skupnosti na Krimskem polotoku;
7. poziva Rusijo, naj prizna legitimnost začasne ukrajinske vlade in nemudoma začne pogajanja, dvostranska in/ali v večstranskem okviru, s katerimi morajo biti rezultati doseženi v omejenem časovnem roku; opozarja, da je vso začasno vlado podprla večina ukrajinskega parlamenta s 371 glasovi za;
8. poudarja, da so ozemeljsko celovitost Ukrajine zagotovile Rusija, Združene države in Združeno kraljestvo, ter poudarja, da lahko Avtonomna republika Krim v skladu z ukrajinsko ustavo organizira le referendume o lokalnih zadevah, ne pa o spremembi ozemeljske sestave Ukrajine; poudarja, da bo referendum o pristopu k Ruski federaciji zato veljal za nelegitimnega in nezakonitega, kakor tudi vsak drug referendum, ki bi bil v nasprotju z ukrajinsko ustavo;
9. ponavlja svoj poziv začasni ukrajinski vladi k vključujočemu demokratičnemu pristopu, da bi zmanjšala tveganje ponovnega nasilja in ozemeljske razdrobljenosti; resno svari pred dejanji, ki bi lahko povečala polarizacijo vzdolž etničnih ali jezikovnih ločnic; v zvezi s tem izraža pohvalo umerjenemu in odgovornemu odzivu ukrajinske vlade na dogodke na Krimu; poudarja, da se morajo nove oblasti v Kijevu ponovno povezati s kulturno bogato ukrajinsko družbo, da bi zagotovile polno spoštovanje in varstvo pravic rusko govorečega prebivalstva in vseh manjšin, pri tem pa tesno sodelovati z OVSE in Svetom Evrope; ponavlja poziv k novemu, širšemu jezikovnemu režimu pri podpori vseh manjšinskih jezikov;
10. meni, da bi lahko nekateri vidiki sporazuma z dne 21. februarja 2014, ki so ga v imenu EU dosegli trije zunanji ministri, kljub temu pomagali najti izhod iz trenutne slepe ulice; vendar meni, da nobena stran ne more doseči in/ali sprejeti rešitev, ki spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter Ukrajincem ponovno priznava temeljno pravico, da svobodno izberejo prihodnost svoje države;
11. ponavlja svoj poziv k preiskavi februarskih dogodkov na trgu Majdan, ki so imeli za posledico več kot 80 smrtnih žrtev in več sto ranjenih;
12. poziva k svobodnim, poštenim, preglednim in vsesplošnim volitvam z opazovanjem OVSE in Urada za demokratične institucije in človekove pravice ter znova poudarja, da je v ta namen pripravljen vzpostaviti lastno misijo; poziva ukrajinske oblasti, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi spodbudile visoko volilno udeležbo na predsedniških volitvah, zlasti v vzhodnem in južnem delu države; meni, da bi bilo treba parlamentarne volitve izvesti takoj po predsedniških volitvah in pred koncem leta; ponavlja svoj poziv ukrajinskim oblastem, naj te volitve izvedejo v skladu s priporočili Beneške komisije ter podpira sprejetje proporcionalnega volilnega sistema, ki bi olajšal ustrezno zastopanje lokalnih okoliščin v državi; poudarja, da je pomembno, da parlament in poslanci na centralni in na lokalni ravni spoštujejo pravno državo;
13. meni, da se je mogoče dogovoriti za obsežno ustavno reformo, če je le mogoče, prek ustanovitve ustavodajne skupščine, ki bo vključevala predstavnike iz vse Ukrajine;
14. pozdravlja, da je 28 predsednikov vlad in vodij držav EU podprlo Sklep Sveta z dne 3. marca, o zamrznitvi in povrnitvi odtujenih državnih sredstev, ki jih je treba karseda hitro prepoznati in vrniti Ukrajini;
15. ponavlja svoje stališče, da mora boj proti korupciji postati ena bistvenih prednostnih nalog nove vlade, in z zanimanjem pričakuje uspešne rezultate na tem področju; poudarja, da majdanski uporniki in vsi Ukrajinci pričakujejo radikalne spremembe in pravi sistem vladanja;
16. podpira bolj strateški pristop EU k Ukrajini ter priznava, da je državi treba po hitrem postopku zagotoviti pomoč; pozdravlja, da je Komisija napovedala sveženj konkretnih finančnih ukrepov, kateremu bo v naslednjih letih dodelila vsaj 11 milijard EUR iz proračuna EU in mednarodnih finančnih institucij, ki temeljijo na EU, kot sta Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj, ter da namerava v naslednjih tednih sprejeti pozitivne trgovinske ukrepe, da bi Ukrajina lahko nemudoma uživala koristi poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini; nadalje pozdravlja, da so ZDA ukrajinski vladi ponudile milijardo USD v ameriških jamstvih za posojilo, kar bi lahko zagotovilo višje posojilo Mednarodnega denarnega sklada Ukrajini; vendar svari pred nevarnostjo hladni vojni podobnega soočenja z Rusijo glede Ukrajine ter meni, da bi tudi Moskva lahko prispevala k družbeno-gospodarski stabilizaciji Ukrajine, kar bi bil jasen znak sprave in njene pripravljenosti za sodelovanje za mir in blaginjo v skupni soseščini;
17. poziva EU, naj nemudoma preuči načine za vključitev Rusije v iskanje trajne politične rešitve v Ukrajini, EU in Rusijo pa odločno poziva, naj uporabita svoj vpliv in storita vse, kar je v njuni moči, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje trenutnih razmer in separatistične poteze, ter da bi mirno rešili vse spore;
18. meni, da bi se morala ukrajinska vlada v okviru politične rešitve spora zavezati, da bo odplačala svoj dolg Rusiji ter ruskim bankam in podjetjem ter da bo del finančne pomoči EU in drugih mednarodnih finančnih institucij uporabila za družbeno-gospodarski razvoj revnih regij na jugovzhodu države; poziva Mednarodni denarni sklad, naj ne nalaga neznosnih varčevalnih ukrepov, ki bi še zaostrili že tako težavne družbeno-gospodarske razmere v državi;
19. ponavlja, da je sporazum o odpravi vizumov med EU in Ukrajino eden od možnih odzivov na pozive ukrajinske civilne družbe in študentov, ki so protestirali za demokracijo in druge temeljne evropske vrednote; poudarja, da bi takšen sporazum okrepil izmenjave in neposredne stike med pripadniki civilne družbe, kar bi povečalo medsebojno razumevanje in koristilo gospodarskim izmenjavam; poziva Komisijo, naj predstavi predlog o uvrstitvi Ukrajine na seznam tretjih držav, katerih državljani so izvzeti iz vizumske obveznosti; poziva tudi države članice, naj v celoti izvajajo veljavni sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov in izkoristijo prožnost, ki jo nudi vizumski zakonik, da bi olajšale dostop do EU, zlasti študentom in znanstvenikom, ter v zvezi s tem okrepijo sodelovanje v raziskavah, razširijo izmenjavo mladih ter povečajo razpoložljivost štipendij;
20. pozdravlja, da je 28 voditeljev držav in vlad pripravljenih karseda hitro podpisati politična poglavja pridružitvenega sporazuma in pred predsedniškimi volitvami 25. maja; opozarja, da je EU pripravljena podpisati ves pridružitveni sporazum/poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini, kakor hitro bo politična kriza rešena, izvedene predsedniške in parlamentarne volitve ter bodo novoizvoljene oblasti pripravljene storiti ta korak; poleg tega želi spomniti, da lahko Ukrajina tako kot vsaka druga evropska država v skladu s členom 49 PEU zaprosi za članstvo v Evropski uniji, če ravna v skladu z načeli demokracije, spoštuje temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavlja pravno državo;
21. je trdno prepričan, da dogodki v Ukrajini opozorilo EU, da mora okrepiti svojo zavezanost in podporo evropski izbiri ter ozemeljski celovitosti Moldavije in Gruzije, medtem ko se pripravljata, da bosta pozneje letos z EU podpisali pridružitveni sporazum ter poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini;
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam EU, začasnemu predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0170.