PREDLOG RESOLUCIJE o ruskem pritisku na države vzhodnega partnerstva, zlasti o destabilizaciji vzhodne Ukrajine
15.4.2014 - (2014/2699(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Helmut Scholz, Marisa Matias, Patrick Le Hyaric, Jiří Maštálka, Věra Flasarová v imenu skupine GUE/NGL
B7‑0431/2014
Resolucija Evropskega parlamenta o ruskem pritisku na države vzhodnega partnerstva, zlasti o destabilizaciji vzhodne Ukrajine
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker so se države vzhodnega sosedstva EU zaradi nedavno obujene geopolitične tekmovalnosti med Rusijo in EU, ZDA in Natom znašle v težkem položaju, ko se morajo odločiti med eno ali drugo stranjo; ker se zaradi te geopolitične tekmovalnosti geopolitični konflikti v regiji ne rešujejo;
B. ker kljub celoletnim pogajanjem o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju v različnih evropskih in mednarodnih forumih Ruska federacija, EU in njene države članice ter ZDA niso uspele premostiti razlik glede svojih stališč o mednarodnih problemih, političnih ter gospodarskih perspektivah ter o vprašanjih demokracije, političnih, socialnih in človekovih pravic; ker so zaradi teh neuspešnih ukrepov državljani iz EU, Ruske federacije, držav vzhodnega in južnega sosedstva ter ZDA zdaj vpleteni v še eno nevarno zaostritev političnih in vojaških napetosti med Rusijo in EU, Natom in ZDA;
C. ker sta strogo spoštovanje Listine OZN in drugih instrumentov mednarodnega prava na obeh straneh in dialog edini način za reševanje resnih problemov v odnosih med Rusijo, sosednjimi državami, EU in njenimi državami članicami ter ZDA;
D. ker politične spremembe po 22. februarju 2014 v Kijevu niso privedle do sprememb v politiki; ker je družbene in gospodarske zahteve Majdanskega gibanja nadomestila neoliberalna agenda nove vlade; ker je v uradnem programu ukrepov, ki ga je vlada predstavila parlamentu, izražena potreba po nepopularnih odločitvah o cenah in tarifah in pripravljenost vlade, da sprejme vse pogoje za posojilo Mednarodnega denarnega sklada (MDS), vključno z zmanjšanjem nujno potrebnih energetskih subvencij, javnega zaposlovanja in pokojnin javnega sektorja ter pomembnim zmanjšanjem ukrepov socialne varnosti;
E. ker so odnosi med državo in družbo v Ukrajini zelo šibki; ker se je v zadnjih 20 letih med poslovnim in političnim svetom v Ukrajini razvila redna praksa prestopanja državnih funkcionarjev na visoka mesta v zasebnem sektorju in obratno; ker so trgovci z nafto in plinom postali ministri oziroma vodje pomembnih ukrajinskih institucij; ker je ta politični sistem eden glavnih razlogov za trenutno politično krizo v Ukrajini; ker glavne državne in demokratične institucije, kot so parlament, pravosodje in izvršna veja vlade, ne izpolnjujejo svojih osnovnih funkcij, ki so ustrezno zastopanje, obramba in upravljanje interesov ukrajinske družbe;
F. ker so se protesti na Majdanu začeli kot manifestacije v podporo evropski usmeritvi, nato pa so svojo pozornost preusmerili na bolj notranjepolitična vprašanja, kot so korupcija, gospodarska kriza, nezaupanje v politiko ter razočaranost nad političnim sistemom v Ukrajini; ker so po drugi strani ukrajinski oligarhi, ki so nasprotovali politiki predsednika Janukoviča, te proteste izrabili za lastne interese; ker so ukrajinski oligarhi ustanovili medijske holdinge in NVO, ki so v njihovi lasti in ki jih financirajo – med drugim gre za Hromadske.tv, televizijsko postajo Channel 5 in center NVO UA, ki ga je ustanovil Oleg Ribačuk in ki je močno vplival na dogodke na Majdanu; ker so proteste financirali tuji akterji, ameriški tajkuni, kot sta Soros in Omidyar, ter tuje fundacije, kot je ameriška National Endowment for Democracy; ker so tuje donacije prišle tudi od državnih akterjev, vključno z nizozemskega veleposlaništva; ker ta dejstva kažejo, da protesti na Majdanu niso bili samo izraz protesta državljanov proti državni politiki in razmeram v državi;
G. ker je raven zastopanosti skrajnih desničarskih nacionalističnih in ksenofobnih strank v novi ukrajinski vladi zelo zaskrbljujoča; ker ima ksenofobna stranka Svoboda nadzor nad mesti namestnika predsednika vlade, ministrov za obrambo, okolje in kmetijstvo ter uradom generalnega tožilca, vodi pa tudi nacionalni varnostni in obrambni svet;
H. ker nova vlada ni uspela izvesti pregledne preiskave tragičnih dogodkov na Majdanu; ker še vedno ni jasno, kdo so bili morilci na Majdanu;
I. ker je novi varnostni svet odločil začeti tako imenovano „obsežno protiteroristično operacijo“ proti protestnikom v vzhodnih delih Ukrajine; ker se proteste opisuje kot „rusko agresijo“ proti Ukrajini; ker reakcija nove vlade na proteste spominja na reakcijo prejšnje vlade proti protestom na Majdanu;
J. ker nova vlada ne uspe vzpostaviti nadzora nad skrajnimi desničarskimi paravojaškimi skupinami; ker so zlasti tisti člani vrhovne rade in drugih demokratičnih institucij, ki so člani Komunistične partije Ukrajine, čedalje pogosteje žrtve desničarskih napadov z izsiljevanjem, ustrahovanjem ter zaplembo ali uničenjem lastnine; ker so bili osrednja pisarna Komunistične partije Ukrajine v Kijevu, katere lastnica je Komunistična partija, ter lastnina in osebni predmeti zaposlenih, ki so delali v stavbi, zaplenjeni, stavba pa je bila požgana; ker so bile mnoge pisarne Komunistične partije v vseh ukrajinskih regijah napadene in uničene; ker se celo v parlamentu politične razprave končajo z nasilnimi napadi na opozicijo;
K. ker je bilo v Ukrajini eno glavnih bojišč druge svetovne vojne in ker so postali milijoni Ukrajincev žrtve te vojne; ker so nacionalistične skupine uničile na stotine spomenikov, ki so obeleževali to tragično poglavje ukrajinske zgodovine;
L. ker je splošna revščina še vedno eden najhujših družbeno-gospodarskih problemov v Ukrajini; ker je po nedavnem poročilu OZN raven revščine v Ukrajini zdaj okrog 25 %, kar pomeni, da je plača 11 milijonov ljudi manjša od lokalnih socialnih standardov;
M. ker se bo po ocenah Svetovne banke dejanski BDP zaradi politične in gospodarske krize zmanjšal za 3 %, za kar bosta odgovorna tako padec potrošnje in naložb v infrastrukturo kot inflacija; ker je ta kriza resno prizadela najbolj ranljive dele ukrajinske družbe; ker bodo nedavne odločitve nove vlade glede energije, javnega zaposlovanja in socialne varnosti še poslabšale situacijo, lahko pa bi povzročile tudi dodatno finančno breme za državljane, saj predstavljajo okrog 10 % povprečnega dohodka;
N. ker je Ukrajina zelo centralizirana država; ker je po nedavnem poročilu OECD razlike med posameznimi regijami velike glede na standarde OECD in se še večajo; ker je v obdobju 2000–2010 indeks človekovega razvoja v večini ukrajinskih regij nazadoval, v regijah, kjer se je indeks izboljšal, pa je živelo le 12 % prebivalstva; ker so regionalne vlade ponavadi močno odvisne od centralnih transferjev, dodeljevanje katerih je po njihovem nepredvidljivo in nepregledno; ker obstajajo dokazi o pomembnih razlikah pri dostopu do osnovnih storitev, zlasti do izobraževanja; ker resna korupcija na vseh ravneh izvira iz tega sistema centralne distribucije in odvisnosti od oblasti v Kijevu; ker ni nova vlada nikoli izrazila nikakršne pripravljenosti, da bi to stanje spremenila;
O. ker je v zadnjih dveh desetletjih ukrajinska družba spoštovala narodnostno in jezikovno raznolikost, vendar je trenutna politična, gospodarska in družbena kriza v Ukrajini sprožila nevaren proces narodnostnega in jezikovnega razkola v državi; ker tako Rusija kot EU podpihujeta ta razkol s podporo različnih delov ukrajinske družbe;
P. ker je Rusija v zadnjih mesecih pripravila več vojaških vaj blizu ukrajinske meje, tudi v Pridnestrju; ker se trenutno zbirajo ruske enote vzdolž meje z Ukrajino;
Q. ker so sosednje države zelo zaskrbljene zaradi ruske vojaške doktrine, v kateri je zapisano: „Ruska federacija meni, da je uporaba oboroženih sil in drugih enot za zagotovitev zaščite svojih državljanov zunaj meja Ruske federacije legitimna in skladna s splošno priznanimi načeli in pravili mednarodnega prava in mednarodnih pogodb, ki jih je sklenila Ruska federacija“[1];
R. ker Nato deluje v skladu z logiko vojaškega spopada z Rusijo in trenutne razmere, ki kršijo veljavne mednarodne sporazume, izrablja za okrepitev svoje prisotnosti v neposredni soseščini Rusije; ker Natova letala s sistemom za opozarjanje in nadzor iz zraka (AWACS) patruljirajo nad Poljsko in Romunijo, število lovskih letal, dodeljenih Natovi misiji zračnega nadzora v baltskih državah, pa se je podvojilo; ker je Nato prekinil sodelovanje z Rusijo;
S. ker bodo zaradi ukrepov MDS in EU cene plina za domače potrošnike 1. maja 2014 narasle za 50 %, do leta 2018 pa so napovedana nadaljnja višanja cen; ker bodo cene plina tudi za toplarne 1. maja 2014 narasle za 40 %; ker namesto pogajanj o rešitvah obstoječih problemov z izvajanjem sporazumov med Rusijo in Ukrajino obe strani zaostrujeta plinski spor in s tem podpihujeta strahove in razvnemata čustva ukrajinskega prebivalstva;
T. ker je začasni predsednik Ukrajine podpisal politični del pridružitvenega sporazuma z EU, ne da bi se prej posvetoval z Ukrajinci;
U. ker je Komisija sprejela številne konkretne ukrepe za kratko- in srednjeročno pomoč Ukrajini, npr. sveženj podpornih ukrepov, vreden vsaj 11 milijard EUR, za naslednjih nekaj let, ter podporna skupina, ki bo opredelila in uskladila tehnično pomoč za stabilizacijo negotovih finančnih, gospodarskih in političnih razmer v Ukrajini, ter za načrtovanje in izvajanje reform, ki predstavljajo pogoje za finančno pomoč;
V. ker so se ZDA, Nato in EU odzvali tako, da so prekinili različne sestanke in mehanizme sodelovanja ter uvedli sankcije; ker je parlamentarna skupščina Sveta Evrope sprejela resolucijo, s katero je 18-članski ruski delegaciji do konca leta 2014 odvzela glasovalne pravice, Rusiji odvzela pravico, da sodeluje na misijah za opazovanje volitev, ter rusko delegacijo izključila iz svojih najprestižnejših komisij;
1. je resno zaskrbljen zaradi političnega in vojaškega spora med EU in njenimi državami članicami, ZDA in Rusijo; opozarja, da, če se ne bo začel dialog, usmerjen k rezultatom, bi to lahko imelo nevarne posledice za mir in varnost v Evropi in svetu;
2. poziva Rusijo in Nato, naj nemudoma prekineta vojaško stopnjevanje konflikta in zmanjšata vojaško prisotnost v regiji;
3. je globoko zaskrbljen zaradi začetka tako imenovane „protiteroristične operacije“ proti protestnikom v vzhodnih delih Ukrajine; globoko obžaluje smrtne žrtve zaradi nasilja v Luhansku; poudarja, da enotnosti in ozemeljske celovitosti države ni mogoče zagotoviti s silo, temveč samo s konkretnimi dejanji, ki upoštevajo skrbi državljanov; je seznanjen z napovedjo, da se skupaj s predsedniškimi volitvami 25. maja 2014 izvede referendum o prihodnji obliki Ukrajine, vendar meni, da je obdobje prekratko, ker je za takšno vprašanje potrebna obširna in poglobljena javna razprava;
4. je resno zaskrbljen zaradi ukinitve forumov za politični dialog z Rusijo; poudarja, da za izhod iz sedanje krize in premostitev razlik ni druge možnosti, kot sta dialog in pogajanja; poziva obe strani, naj se držita dogovora o začetku pogajanj;
5. poudarja, da sedanje globoke politične krize v Ukrajini ne morejo rešiti tuje sile, ni je mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi ali sklepi nacionalnih oblasti ali organov, marveč je potrebna poglobljena nacionalna razprava o prihodnosti države; poudarja, da trajnostne rešitve lahko najdejo le Ukrajinci sami, ki bi se morali brez tujega vmešavanja odločiti o potrebnih političnih in gospodarskih reformah, vključno z reformo državne in ustavne ureditve, geopolitično usmeritvijo države in o tem, katerim mednarodnim sporazumom in skupnostim naj se pridruži Ukrajina;
6. poziva ukrajinske politike in vlade Ruske federacije, EU in ZDA, naj prispevajo k vzpostavitvi novega socialnega sporazuma med različnimi deli države, tako da priznajo raznolikost Ukrajine kot pretežno pozitiven element ukrajinske identitete, naj ne podpihujejo razlik in naj se zavzemajo za ozemeljsko celovitost in suverenost države;
7. ponovno izraža močno podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine; poudarja, da so Ukrajinci enakega mnenja, ko gre za največje probleme države: korupcijo, gospodarsko krizo, nezaupanje v politiko in razočaranje nad političnim sistemom; je zaskrbljen, da reševanje teh problemov ni na dnevnem redu vlade ali parlamenta; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da te probleme zanemarjajo tudi mednarodni akterji in svoje podpore ne pogojujejo z njihovim reševanjem, kar vodi do protestov;
8. je globoko zaskrbljen zaradi politične vloge skrajno desničarskih nacionalističnih in ksenofobnih sil v ukrajinski politiki; obsoja napade na predstavnike Komunistične partije v vrhovni radi in drugih demokratičnih institucijah ter uničenje spomenikov druge svetovne vojne; strogo obsoja, da Komisija, Svet in države članice zanemarjajo dejstvo, da najpomembnejši akterji trenutne vladajoče politike zastopajo nacionalistične, ksenofobne in neofašistične ideologije, ki so v nasprotju z osnovnimi vrednotami EU, Listino EU o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;
9. je globoko zaskrbljen zaradi širjenja orožja in streliva po državi in nezmožnosti oblasti, da zagotovijo varnost državljanov in pravno državo; poziva ukrajinske oblasti, naj zagotovijo predajo vsega nezakonitega orožja in streliva ministrstvu za notranje zadeve ter razpustijo vse paravojaške enote;
10. je globoko zaskrbljen zaradi posledic ukrepov, ki jih je nova vlada sprejela zaradi pogojev MDS in EU; obsoja dejstvo, da morajo neuspešno politiko prejšnjih vlad plačevati prebivalci Ukrajine, namesto da bi obdavčili ukrajinske oligarhe;
11. je globoko zaskrbljen zaradi nestanovitne politike Ukrajine na področju energetske varnosti in njenih posledic za državljane; poziva Rusijo in Ukrajino, naj sodelujeta, da bi vsem zagotovila dostopne cene energije ter naj energije ne uporabljata kot politično orodje;
12. je zaskrbljen, ker je začasni predsednik Ukrajine podpisal pridružitveni sporazum z EU; meni, da bi se morali o vprašanjih, ki so tako pomembna za bodoči razvoj države, odločati na referendumu, vsaj pred njihovo ratifikacijo; meni, da bi bilo treba tako pomembne odločitve, kot je geopolitična usmeritev države, sprejemati na podlagi čim širšega političnega konsenza med različnimi političnimi silami v državi in na podlagi obširnega posvetovanja s prebivalci;
13. ugotavlja, da je bil politični pristop, ki politiko vzhodnega sosedstva obravnava ločeno od razvoja odnosov med EU in Rusijo, neuspešen; poziva EU, naj politiko vzhodnega sosedstva preoblikuje tako, da bi razvili regionalno sodelovanje, iz katerega ne bi izključili nobene države in ki ne bi bilo usmerjeno proti nobeni drugi državi; poziva ruskega predsednika, vlado in dumo, naj prevzamejo pobudo v tem procesu in pokažejo pripravljenost za sodelovanje v dobri sosedski politiki;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentu in vladi Ukrajine ter parlamentarnim skupščinam Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Sveta Evrope.
- [1] http://carnegieendowment.org/files/2010russia_military_doctrine.pdf