PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Ukrajini
15.7.2014 - (2014/2717(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Charles Tannock, Anna Elżbieta Fotyga, Ryszard Antoni Legutko, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Czarnecki, Mark Demesmaeker, Roberts Zīle, Bas Belder, Geoffrey Van Orden, Ruža Tomašić v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0025/2014
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 27. junija 2014,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini,
– ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva v Vilni z 29. novembra 2013,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je ukrajinsko ljudstvo uprlo skorumpirani vladi, ki je zavrnila podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo;
B. ker je ukrajinski parlament spremenil ustavo in se pridružil ukrajinskemu ljudstvu v njegovem boju za evropske vrednote človekovih pravic, svobode in demokracije;
C. ker je nasilje na vzhodu Ukrajine izbruhnilo aprila, ko so separatisti v regijah Doneck in Luhansk razglasili neodvisnost, po tem, ko si je Rusija nezakonito priključila ukrajinski Krim;
D. ker je predsednik Petro o. Porošenko objavil načrt v 15 točkah za mirno rešitev krize na vzhodu Ukrajine, ki vključuje razorožitev secesionističnih sil;
E. ker so ukrajinske oblasti razglasile enostransko premirje, kar je omogočilo posvetovanja med Ukrajino, Rusijo, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in separatističnimi silami; ker se je predsednik Porošenko odločil za obnovitev vojaških prizadevanj vladnih sil, da bi porazile separatistično vstajo na vzhodu, in sicer, ker ni bilo občutnega napredka in ker so proruske sile nadaljevale z vojaškimi akcijami, vključno s sestrelitvijo ukrajinskega vojaškega helikopterja;
F. ker so ukrajinske vladne sile v tej novi ofenzivi pregnale proruske vstajnike iz Slovjanska, ki je bil dolgo trdnjava upornikov, ter ponovno zasedle 23 od 36 regij, ki so jih pred tem nadzorovali separatisti v okrožjih Donecka in Luganska, pa tudi pomemben mejni prehod Dolžanski;
G. ker viri iz zavezništva NATO navajajo, da naj bi Rusija upornikom pošiljala bojne tanke, topništvo in drugi orožje, ter borcem iz Rusije omogočala, da prečkajo mejo in se pridružijo uporniškim milicam;
H. ker je od začetka „protiteroristične operacije“, kot jo uradno imenuje Kijev, na vzhodu Ukrajine umrlo vsaj 200 ljudi, 600 je bilo ranjenih, medtem ko je število ukrajinskih beguncev doseglo 110 000 in število notranje razseljenih ljudi se ocenjuje na 54 000;
I. ker je EU 27. junija podpisala pridružitveni sporazum z Ukrajino, pa tudi z Gruzijo in Moldavijo; ker podpis tega sporazuma priznava težnje ukrajinskega ljudstva po življenju v državi, v kateri veljajo evropske vrednote, demokracija in pravna država;
J. ker so ruski politični voditelji za legitimacijo separatističnih akcij poskušali uporabiti zgodovinska revanšistična in iredentistična čustva ter so javno izjavljali, da je bila današnja jugovzhodna Ukrajina za časa carjev ruska regija, imenovana Novorusija;
K. ker je Rusija uporabila svojo vojsko, da je prevzela nadzor nad ukrajinskim Krimom in si ga nato nezakonito priključila, po tem, ko je podprla lokalne separatistične skupine; ker se ta scenarij ponavlja na vzhodu Ukrajine, s čimer se kršijo vsa načela helsinškega sporazuma;
L. ker je EU – v skladu z izjavo skupine G7 in dogovorom v okviru Sveta za zunanje zadeve 14. aprila – tudi razširila seznam oseb, proti katerim se izvajajo usmerjene sankcije zaradi dejanj, ki spodkopavajo ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, ter dodatnim 15 posameznikom prepovedala potovanja in zamrznila premoženje;
M. ker je predsednik Vladimir Putin izjavil, da bo Rusija „še naprej dejavno branila pravice Rusov – naših sodržavljanov – v tujini in pri tem uporabila vsa razpoložljiva sredstva – od političnih in gospodarskih ukrepov do operacij na podlagi mednarodnega humanitarnega prava in pravice do samoobrambe“;
N. ker je Rusija 16. junija prekinila vso dobavo plina Ukrajini na podlagi trditev, da Ukrajina ni poravnala svojih dolgov do podjetja Gazprom; ker Rusija grozi, da bo Ukrajino, pa tudi Gruzijo in Moldavijo, kaznovala zaradi podpisa pridružitvenega sporazuma z EU ter sprejela prepoved uvoza njenih mlečnih in drugih izdelkov;
O. ker ruska agresija na Krimu in zasedba tega polotoka krši mednarodno pravo, med drugim ustanovno listino Združenih narodov, vsaj tri ukrajinsko-ruske sporazume o dvostranskih odnosih, sklenjene po letu 1997, ter zlasti budapeški memorandum o neširjenju jedrskega orožja iz leta 1994 in najpomembnejše akte OVSE;
P. ker se je Komisija odločila ustanoviti podporno skupino za Ukrajino, ki deluje kot središčna točka zagotavljanja strukture in usmeritev za delo Komisije v podporo Ukrajini ter pomaga aktivirati strokovno znanje držav članic in krepiti usklajevanje z drugimi donatorji in mednarodnimi finančnimi institucijami; ker je Evropska komisija sprejela velik sveženj podpore za Ukrajino, ki bo v naslednjih sedmih letih znašal 11,1 milijarde EUR;
Q. ker so bile 25. maja v Ukrajini predsedniške volitve, ki so bile v skladu z mednarodnimi obveznostmi in na katerih so se na veliki večini ozemlja države v celoti spoštovale temeljne svoboščine, kljub neugodnim varnostnim razmeram v dveh regijah na vzhodu države in ruski priključitvi Krima;
1. izraža solidarnost z Ukrajino in podporo mirovnemu načrtu, ki ga je predstavil predsednik Porošenko, ter poziva Rusijo, naj Ukrajini ne grozi z vojaško invazijo; je seznanjen z izjavo ruskega predsednika, da načeloma podpira mirovni načrt, in odločitvijo sveta federacije, da prekliče dovoljenje za uporabo ruskih enot za vojaško posredovanje v Ukrajini; opozarja, da bi morala Rusija prekiniti vse oblike finančne, politične ali vojaške podpore separatistov na vzhodu Ukrajine, da bi bilo mogoče doseči trajno premirje in izvajati mirovni načrt;
2. v zvezi s tem poziva Rusko federacijo, naj ne podpira nezakonitih oboroženih skupin in ustavi tok orožja in aktivistov na vzhod Ukrajine, Evropski svet pa poziva, naj v nasprotnem primeru sprejme dodatne sektorske gospodarske sankcije proti Rusiji; ob tem poziva Francijo, naj prekine prodajo bojnih ladij razreda mistral Rusiji;
3. pozdravlja dobro voljo, ki jo je ukrajinska stran pokazala z razglasitvijo enostranskega premirja, in obžaluje, da separatisti niso sledili temu zgledu; se veseli, da so ukrajinske sile izpod nadzora upornikov osvobodile Slovjansk in mejni prehod Dolžanski; poziva k prekinitvi vseh vojaških spopadov in izvajanju mirovnega načrta ob konstruktivnem sodelovanju Rusije ter pod okriljem in nadzorom OVSE;
4. izraža solidarnost z ukrajinskim narodom, ki je enoten v svojem boju za obrambo suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine;
5. obsoja rusko agresijo na Krimu kot hudo mednarodnopravno kršitev ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti ter zavrača rusko politiko izvršenih dejstev v mednarodnih odnosih; meni, da je priključitev Krima nezakonita, in zavrača priznavanje dejanske ruske oblasti na polotoku, vključno z odločitvijo o prepovedi uvoza blaga brez ukrajinskega potrdila s Krima in iz Sevastopola;
6. opozarja, da so Združene države Amerike, Ruska federacija in Združeno kraljestvo v budimpeškem memorandumu o varnostnih zagotovilih v celoti jamčile za obstoječe ukrajinske meje, ko se je država odrekla svojemu jedrskemu orožju in se pridružila Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja; Rusko federacijo opozarja tudi, da se je skupaj z omenjenima sopodpisnicama v tem memorandumu zavezala, da ne bo izvajala gospodarskega pritiska, s katerim bi poskušala Ukrajino pri izvajanju njenih neodtujljivih suverenih pravic podrediti svojim interesom in si tako zagotoviti kakršnokoli prednost;
7. je zaskrbljen, ker ruski politični voditelji in člani vlade poskušajo dodatno zaostriti razmere na vzhodu Ukrajine z uporabo zgodovinskih revanšističnih in iredentističnih utemeljitev in ker uporabljajo položaj rusko govorečih državljanov drugih držav kot izgovor za diplomatske, gospodarske ali celo vojaške ukrepe proti suverenim državam in članicam nekdanje Sovjetske zveze;
8. ponovno poziva Rusijo, naj plina in nafte ne uporablja kot orožij prisile in pritiska v odnosih do svojih sosed; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo Ukrajini in tistim državam članicam EU, ki bi jih utegnile prizadeti prekinitve dobave plina in nafte iz Rusije;
9. pozdravlja podpis pridružitvenega sporazuma z Ukrajino in poudarja pravno priznan obet morebitnega članstva Ukrajine v EU, ki je načeloma zagotovljen v členu 49 Pogodbe o Evropski uniji;
10. odločno obsoja ustrahovanje novinarjev, vključno s fizičnimi grožnjami in ugrabitvami, ki ga izvajajo samozvane oblasti v regijah Doneck in Luhansk; izreka sožalje družini ruskega novinarja, ki je bil ubit na vzhodu Ukrajine, in obžaluje nezakonit odvzem prostosti ukrajinskim novinarjem s strani separatističnih sil v regiji Luhansk; poudarja, da se mu zdi izjemno pomembno, da vse strani v konfliktu zagotavljajo varnost novinarjev;
11. poudarja potrebo po zaščiti evropskih interesov in vrednot ter spodbujanju stabilnosti, blaginje in demokracije v državah na evropski celini ter po sodelovanju z globalnimi strateškimi partnerji, zlasti čezatlantskimi;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam, predsedniku Ukrajine, vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva in Ruske federacije, parlamentarni skupščini Euronest ter parlamentarnima skupščinama Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.