Postopek : 2014/2713(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0027/2014

Predložena besedila :

B8-0027/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 17/07/2014 - 10.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2014)0010

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 130kWORD 76k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0027/2014
15.7.2014
PE534.971v01-00
 
B8-0027/2014/rev.

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o zaposlovanju mladih (2014/2713(RSP))


Terry Reintke, Karima Delli, Monika Vana, Tamás Meszerics, Tatjana Ždanoka, Jean Lambert, Helga Trüpel, Ernest Urtasun, Jill Evans, Ska Keller, Jordi Sebastià, Bas Eickhout, Ernest Maragall v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o zaposlovanju mladih (2014/2713(RSP))  
B8‑0027/2014/rev.

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju prednostnih nalog Evropskega sveta, ki jih je objavil 27. junija 2014,

–       ob upoštevanju političnega dogovora, doseženega v Svetu, z dne 28. februarja 2013 o priporočilu Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade,

–       ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o pobudi za zaposlovanje mladih z dne 7. februarja 2013,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom(1),

–       ob upoštevanju svoje resolucije iz januarja 2013 o jamstvu za mlade(2),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. marca 2012 z naslovom „Pobuda za zaposlovanje mladih“ (COM(2013)0144),

–       ob upoštevanju predloga Komisije z dne 5. decembra 2012 za drugo fazo posvetovanja s socialnimi partnerji na ravni EU o okviru za kakovost pripravništev (COM(2012)0728),

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker brezposelnih mladih v EU presega 22 %, v nekaterih državah članicah celo 55 %; ker 13 % Evropejcev, mlajših od 25 let, ni niti zaposlenih niti vključenih v izobraževanje ali usposabljanje, ker 12 % otrok zapusti šolo, še preden zaključijo srednješolsko izobraževanje, in ker 10 % državljanov EU živi v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov; ker bi to lahko imelo resne socialne posledice za družbo in posameznika in ker se te težave kopičijo ter predstavljajo tveganje, da bo ta generacija izgubljena;

B.     ker je bilo leta 2012 v 28 državah članicah EU 29,7 % oseb, starih med 15 in 29 let, izpostavljenih tveganju revščine ali socialne izključenosti;

C.     ker več kot polovica mladih Evropejcev meni, da so mladi v svojih državah marginalizirani in izključeni iz gospodarskega in družbenega življenja;

D.     ker je bilo leta 2012 v EU 42 % mladih delavcev zaposlenih za določen čas, medtem ko je ta delež pri odraslih delavcih znašal le 13 %, zato se vsak peti mladi delavec boji, da bo izgubil službo;

E.     ker stopnja brezposelnosti med mladimi in delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, vplivata na področje človekovih pravic in lahko privedeta do njihovih kršitev; ker je za obravnavo tega položaja nujen pristop, ki temelji na pravicah;

F.     ker so trenutni protikrizni ukrepi, usmerjeni v manjšo javno porabo v državah v krizi, zaradi zmanjševanja proračunov za izobraževanje, ustvarjanje delovnih mest in podporne storitve že pokazali neposredni negativni učinek na mlade; ker se politike, ki vplivajo na mlade, oblikujejo, ne da bi bile v te postopke vključene ciljne skupine ali zainteresirane strani;

Evropski svet

1.      obžaluje dejstvo, da prednostne naloge Evropskega sveta, objavljene 27. junija 2014 v okviru strateške agende za EU in novo Evropsko komisijo, ne vključujejo ciljno usmerjenih ukrepov, ki bi prispevali k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest za mlade;

2.      obžaluje, da je bil vrh voditeljev držav in vlad, ki naj bi potekal 11. julija 2014 v Torinu in kjer naj bi nadaljevali delo z vrhov v Berlinu julija 2013 in Parizu novembra 2013, preklican; poudarja, da to mladim Evropejcem pošilja napačen signal;

3.      poudarja, da morajo države članice glede na posledice, ki jih ima kriza za mlade, zagotoviti močnejše zaveze in boljše spremljanje, da bi izboljšale razmere za mlade; v zvezi s tem poziva države članice, naj obravnavajo vprašanje brezposelnosti mladih na naslednjem neuradnem zasedanju Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) 17. in 18. julija v Milanu ter namesto izjav ponudijo ukrepe in politike;

Pristop k zaposlovanju, ki temelji na pravicah

4.      poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pristop do mladih in zaposlovanja, ki temelji na pravicah; poudarja, da zlasti v času resne krize kakovost dela za mlade ne sme biti ogrožena;

5.      poziva države članice, naj mladim zagotovijo dostop do kakovostnih delovnih mest, kjer se spoštujejo njihove pravice, vključno s pravico do stabilnosti in varnosti na podlagi dela, ki jim bo nudilo dostojno in pošteno plačilo ter socialno varnost in jim omogočalo varno, dostojno in neodvisno življenje;

6.      poudarja, da je treba, ko gre za dostop do socialnih prejemkov, odpraviti diskriminacijo na podlagi starosti, vključno s pogojnim dostopom do nadomestil za brezposelnost; poudarja, da vsiljevanje nižjih minimalnih plač mladim, ne glede na delovne izkušnje ali sposobnost, ni zgolj neupoštevanje najranljivejših udeležencev delovnega trga, temveč tudi jasen dokaz diskriminacije na podlagi starosti;

7.      opozarja, da politike na področju znanja in spretnosti ne bi smele biti namenjene le izpolnjevanju potreb trga dela, temveč bi morale biti del celovitega pristopa, ki priznava kompetence, pridobljene z neformalnim in priložnostnim izobraževanjem, in podpira izvajanje politik vseživljenjskega učenja;

8.      poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje prekarnih zaposlitev in uredi pogodbene ureditve, in sicer z morebitnim predlogom direktive EU, ki bi preprečila razslojevanje trga dela in zaščitila mlade pred negotovostjo zaposlitve;

9.      poziva Komisijo, naj temeljito oceni, nato pa ukine neskladne in včasih uničevalne protikrizne ukrepe; poudarja, da je nujno treba zagotoviti več kot zgolj javno zavezanost zaposlenosti mladih; poziva Komisijo, naj iz ciljnih primanjkljajev izključi naložbe v področja, ki so povezana z zaposlovanjem mladih, kot so ustvarjanje delovnih mest, izobraževanje, usposabljanje ter raziskave in razvoj, saj so bistvenega pomena za trajnostno rešitev krize in za utrditev gospodarstva EU na poti konkurenčnosti in trajnostne produktivnosti;

10.    opozarja, da se mladi soočajo z resnimi težavami pri iskanju spodobne nastanitve, saj je nastanitev lahko pogoj za pridobitev zaposlitve, kakor je tudi zaposlitev lahko pogoj za pridobitev nastanitve; opozarja, da je dostop do nastanitve temeljna pravica;

11.    poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami, ki imajo regije z več kot 25-odstotno brezposelnostjo mladih, razvije enoletni načrt za pomoč, s katerim bi odpravili brezposelnost mladih, tako da bi ustvarili delovna mesta za vsaj 10 % prizadetih mladih; poudarja pomembno vlogo regionalnih in lokalnih politik zaposlovanja in poziva države članice in Komisijo, naj olajšajo izmenjavo najboljših praks;

12.    poudarja, da je svoboda gibanja temeljna pravica; poudarja tudi, da bi bilo treba mladim omogočiti dostop do možnosti zaposlitve v njihovih skupnostih in da je potrebno dodatno delo za reševanje geografskih neenakosti v Evropi v zvezi s priložnostmi za mlade; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo politike z ukrepi, ki bodo olajšali vračanje mladih v države izvora ter preprečili beg možganov in izgubo človeškega kapitala;

13.    opozarja, da se mladi delavci, zlasti ženske in priseljenci, najpogosteje znajdejo v prekarnih oblikah zaposlitve, in sicer v slabo plačanih in zaščitenih delovnih mestih, sklenjenih za določen čas, in pripravništvih; opozarja, da je gospodarski strošek vse večjega obsega prekarnih zaposlitev in vse večjih razlik med spoloma za EU ogromen, kar spodkopava javne sisteme socialne varnosti in zdravstvenega varstva ter ogroža evropski socialni model;

14.    opozarja, da konstruktivni socialni dialog prispeva k ohranjanju delovnih mest in zaposlovanju; opozarja, da so močna socialna partnerstva temeljna pristojnost trga dela EU in imajo osrednjo vlogo pri vključevanju mladih delavcev na trg dela; poziva Komisijo, naj podpre sporazume med socialnimi partnerji;

Izobraževanje

15.    poziva države članice, naj ne izvedejo samo reform v izobraževanju in usposabljanju, temveč se lotijo tudi vprašanja dostopa, naložb in kakovosti, da bi dosegle dolgoročne trajnostne politike; opozarja, da se je bistveno osredotočiti na prehod med različnimi smermi izobraževanja in usposabljanja, izvajati ustrezne in zanimive učne načrte, vzpostaviti trden in dobro razvit sistem vodenja za vse študente ter priznati kompetence, pridobljene z neformalnim in priložnostnim učenjem; poudarja, da je potreben celosten in vključujoč pristop k izobraževanju, če želimo zajeti vse otroke in mlade; poudarja, da sta dohodkovna varnost in zaupanje v obete na trgu dela bistvena pogoja pri odločanju o visokošolski izobrazbi ter da to zelo vpliva na mlade, ki jim bolj grozi izključenost;

16.    poziva države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za zmanjševanje brezposelnosti mladih in preprečevanje njihove zgodnje izključenosti, zlasti s preprečevanjem zgodnje opustitve programov šolanja, usposabljanja in vajeništva (na primer z izvajanjem dvotirnega izobraževalnega sistema ali drugih, enako učinkovitih sistemov);

17.    poudarja, da bodo socialne naložbe v prid mladih, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zmanjšale sedanje ekonomske izgube zaradi nevključevanja mladih na trg dela, ki po ocenah Eurofounda znašajo 153 milijard evrov ali 1,2 % evropskega BDP;

Jamstvo za mlade, pobuda za zaposlovanje mladih in okvir za kakovost pripravništev:

18.    pozdravlja omembo jamstva za mlade v večini priporočil za posamezne države; vendar pa poziva k večji preglednosti pri spremljanju izvajanja in k več drznosti pri obravnavi držav članic, ki na tem področju ne kažejo napredka;

19.    poziva k učinkovitemu spremljanju izvajanja jamstva za mlade in k rednim objavam o uspehu ali neuspehu držav članic pri doseganju napredka na tem področju; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izzive, opredeljene v priporočilih za posamezne države za leto 2014, glede kakovosti ponudb, pomanjkanja dejavnih spodbud za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, upravnih zmogljivosti javnih služb za zaposlovanje ter pomanjkanja učinkovitega sodelovanja z vsemi ustreznimi partnerji; poudarja, da mora spremljanje vključevati misije za ugotavljanje dejstev, v okviru katerih bodo opravljeni razgovori z vladami, nacionalnimi parlamentarnimi strankami in nevladnimi organizacijami.

20.    ponavlja, da namerava podrobno spremljati vse dejavnosti držav članic, da bi jamstvo za mlade postalo resničnost, ter poziva organizacije mladih, naj Evropski parlament obveščajo o svojih analizah ukrepov držav članic; poziva države članice in Komisijo, naj v oblikovanje politik vključijo zainteresirane strani, ki zastopajo mlade;

21.    poziva države članice, naj presežejo priporočilo Sveta o okviru za kakovost pripravništev iz marca 2014 in pripravnikom zagotovijo jasno opredeljene pravice, ki vključujejo dostop do socialne varnosti, pisne in zavezujoče pogodbe ter pravično plačilo, da bi preprečili diskriminacijo mladih pri dostopu do dela;

22.    poudarja, da bi morala pobuda za zaposlovanje mladih služiti kot spodbuda za države članice, da za financiranje širših projektov, povezanih z mladimi, predvsem pa za boj proti revščini in socialni izključenosti, uporabijo Evropski socialni sklad; poziva Komisijo, naj spremlja porabo sredstev Evropskega socialnega sklada za projekte za mlade; poziva Komisijo in države članice, naj organom za izvajanje pobude za zaposlovanje mladih zagotovijo vso tehnično pomoč, ki jo ti nujno potrebujejo za izvedbo projektov;

23.    opominja, da splošna cilja strategije za mlade (ustvarjanje enakih možnosti za mlade na trgu dela in spodbujanje socialne vključenosti) še zdaleč nista dosežena ter poziva Komisijo in države članice, naj se zavejo ogromnega učinka, ki ga ima kriza na udeležbo mladih v družbi;

Naložbe in makroekonomska razsežnost

24.    poudarja, da bi bilo treba bolj upoštevati makroekonomske dejavnike in dejavnike na strani povpraševanja, čeprav imajo lahko pomembno vlogo v boju proti brezposelnosti mladih tudi ukrepi na strani ponudbe – na primer razvijanje usposobljenosti in regulacija trga dela; opozarja, da bi kot naložbo v prihodnost Evrope morali več vlagati v mlade in v področja, povezana z mladimi;

25.    poziva države članice, naj vlagajo v ustvarjanje delovnih mest, zlasti v sektorje prihodnosti in zelena delovna mesta, ter naj se pri tem predvsem osredotočijo na zaposlovanje mladih; poudarja, da je treba tovrstne naložbe razumeti kot bistvene naložbe v prihodnost Evrope;

26.    poziva Komisijo, naj pripravi priporočila za izvedljivost opredelitve enotne stopnje podpore za brezposelnost v EU glede na pretekle plače brezposelne osebe; poziva Komisijo, naj oceni tudi možnost avtomatskih stabilizatorjev na ravni EU, ki bi omilili ekonomske pretrese v posameznih državah;

27.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom držav članic.

 

(1)

UL C 351 E, 2.12.2011, str. 30.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0016.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov