PREDLOG RESOLUCIJE o zaposlovanju mladih
15.7.2014 - (2014/2713(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Anthea McIntyre, Ulrike Trebesius, Arne Gericke, Jana Žitňanská, Zdzisław Marek Krasnodębski, Ruža Tomašić v imenu skupine ECR
Evropski parlament,
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta 2013/2176(INI) z dne 15. aprila 2014[1],
– ob upoštevanju Priporočil za posamezne države članice, objavljenih 2. junija 2014,
– ob upoštevanju poročila projektne skupine za podjetja vlade Združenega kraljestva (oktober 2013),
– ob upoštevanju sporočila Komisije (COM(2013)0685),
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je preprečevanje brezposelnosti mladih še naprej prednostna naloga vseh držav članic;
B. ker imajo države članice glavno vlogo pri oblikovanju politik zaposlovanja, vključno s politikami zaposlovanja mladih, in je te ukrepe najbolje izvajati na nacionalni ravni;
C. ker so vzroki za brezposelnost mladih v EU različni in lahko vključujejo temeljne strukturne težave na trgih dela; ker položaj mladih in težave, s katerimi se soočajo, niso povsod enaki, obenem pa so nekatere skupine nesorazmerno prizadete in potrebujejo prilagojene rešitve;
D. ker je brezposelnost mladih, poleg trga dela in izobraževanja, mogoče povezati tudi z drugimi dejavniki, na primer z vlogo družine;
E. ker mala in srednja podjetja ter mikropodjetja v tem trenutku v zasebnem sektorju v EU 90 zagotavljajo milijonov delovnih mest;
F. ker v EU 20,7 milijona malih in srednjih podjetij zaposluje več kot 67 % delavcev v zasebnem sektorju, od tega je kar 30 % mikropodjetij;
G. ker imajo mala in srednja podjetja ter mikropodjetja ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest, saj so odgovorna za 85 % novonastalih delovnih mest;
1. se strinja s pomisleki, da mladi, ki potrebujejo pomoč, mladi invalidi in mladi iz socialno šibkejšega okolja ne bi smeli biti izključeni s trga dela in sistemov izobraževanja ali usposabljanja;
2. meni, da so mladi podjetniki in v rast usmerjena mala in srednja podjetja nujni vzvodi za inovacije in ustvarjanje delovnih mest;
3. je trdno prepričan, da se sredstva EU, zlasti sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih, ne bi smela uporabljati za subvencioniranje nacionalnih pristopov, temveč za zagotavljanje dodatne podpore mladim na način, ki v skladu z odločitvijo države članice dopolnjuje in krepi nacionalne programe;
4. se zaveda splošnega namena priporočila Sveta o evropskem jamstvu za mlade s stališča njegove potencialne vrednosti, da usmeri pozornost na nujnost ukrepanja ter posreduje pri izmenjavi podatkov s tistimi državami članicami, ki jih potrebujejo;
5. vendar obžaluje vključitev posebnega modela jamstva za mlade na ravni EU, s katerim bi vsi mladi v štirih mesecih po začetku brezposelnosti ali koncu izobraževanja prejeli ponudbo, saj je model nestvaren in nepraktičen;
6. pozdravlja programe, kot je Erasmus za mlade podjetnike, katerih cilj je pomagati novim podjetnikom pridobiti ustrezna znanja in spretnosti za upravljanje podjetja, in meni, da bi bilo treba tovrstne programe še dodatno spodbujati, da bi še več mladim podjetnikom pomagali pri njihovem razvoju in ustvarjanju delovnih mest;
7. verjame, da morajo programi EU dovoljevati primerno prožnost, ki državam članicam omogoča vzpostavitev individualne podpore v skladu z lokalnimi potrebami, da bi tako zagotovili porabo sredstev na področjih, kjer je brezposelnost mladih najvišja in so sredstva najbolj potrebna, ne da bi morali sprejemati kompromise na področju revizij in nadzora;
8. verjame, da lahko podjetja ustvarjajo delovna mesta in zaposlijo več ljudi samo, če gospodarsko okolje spodbuja rast, če se lahko zanesejo na kvalificirano delovno silo, če so trgi dela dovolj prožni, če so stroški dela in tudi plače usklajeni s produktivnostjo, če sistemi socialne zaščite zagotavljajo, da je delo privlačno, in če je ureditev sorazmerna in podprta z dokazi;
9. verjame, da bo prilagodljiv trg dela mladim pomagal ustvarjati priložnosti za pridobivanje izkušenj, s katerimi bodo nadalje razvijali svoje poklicne poti, ter da se je treba zoperstaviti nepoštenim delovnim postopkom;
10. meni, da se EU sooča z resnim pomanjkanjem znanja in spretnosti ter njihovo neusklajenostjo s potrebami, kar ovira gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest;
11. ugotavlja, da obstaja trend v smeri delovnih mest, ki zahtevajo več znanj in spretnosti, pri čemer naj bi skoraj 90 % delovnih mest, ki bodo ustvarjena ali se bodo sprostila do leta 2020, zahtevalo srednje ali visoke kvalifikacije;
12. je zaskrbljen, da sistemi izobraževanja in usposabljanja v Evropi niso prilagojeni potrebam podjetij po znanjih in spretnostih ter da se bo predvideno pomanjkanje kvalificirane delovne sile s področja informacijske in komunikacijske tehnologije v EU povečalo in bo leta 2015 znašalo med 384 000 in 700 000 oseb; da ponudba naravoslovnih, tehnoloških, inženirskih in matematičnih znanj in spretnosti ne bo sledila naraščajočim potrebam podjetij v prihajajočih letih;
13. opozarja na nedavne selitve proizvodnje in storitev podjetij nazaj v Evropo ter na možnosti, ki jih ta trend prinaša pri odpiranju delovnih mest, zlasti za mlade; meni, da imajo gospodarstva EU edinstveno priložnost, da spodbudijo ta trend selitve delovnih mest nazaj v Evropo;
14. verjame, da se morajo države članice bolje odzivati na potrebe trga dela, še posebno z zagotavljanjem tesnih povezav med izobraževalnim sistemom in trgom dela, z zagotavljanjem, da mladi dobijo prave informacije, nasvete in navodila za ozaveščeno izbiro poklica ter s spodbujanjem vajeništva z učenjem na delovnem mestu;
15. meni, da je treba izboljšati vodstvena, upravljavska in podjetniška znanja in spretnosti med mladimi, da bi nova podjetja in zagonska podjetja lahko izkoristila nove trge in uresničila svoj potencial za rast ter da bi mladi postali delodajalci in ne le delojemalci;
16. meni, da morajo države članice upoštevati posebne potrebe mladih invalidov, in sicer z zagotavljanjem pravih orodij in podpornih storitev, da bi tako ustvarili enakovredno okolje in dejavno povečali zaposljivost mladih invalidov na trgu dela, v izobraževanju in usposabljanju;
17. se zaveda vloge družine kot učinkovitega podpornega sistema za mlade, ki se soočajo z brezposelnostjo, revščino in socialno izključenostjo;
18. poudarja pomembnost osredotočanja na spodbujanju podjetništva, še posebno med mladimi in diplomanti, spodbujanju pripravništva diplomantov ter dela v malih podjetjih in mikropodjetjih, s čimer bi izboljšali izkušnje mladih s podjetništvom, povečali ozaveščenost o možnostih, da odprejo lastno podjetje, ter sposobnostih, ki so za to potrebne;
19. poziva države članice in Komisijo, naj razmislijo o dodelitvi podpore, vključno z možnostjo oblikovanja točk „vse na enem mestu“, da bi podjetjem pomagali izkoristiti priložnosti, ki jih nudi selitev delovnih mest nazaj v Evropo;
20. ugotavlja, da so bančna posojila še vedno najpogostejši vir financiranja v Evropi; kljub temu meni, da nove oblike financiranja – prek inovativnih programov in nebančnih poti, kot so vzajemna posojila, mikroposojila in drugi instrumenti, ki lahko zagotovijo ključne naložbe za rast novih podjetij in ustvarjanje delovnih mest – prinašajo resnične koristi;
21. ugotavlja, da morajo imeti mladi možnost različnih poti in da so opredelitve teh poti v Evropi različne (delovna praksa, pripravništvo); trdno verjame, da bo poenotenje opredelitev v vseh državah članicah povečalo zmedo;
22. poudarja pomen prepoznavanja in upoštevanja različnih družbenih in gospodarskih sistemov, ki veljajo v državah članicah;
23. se zaveda potenciala in dodane vrednosti izmenjave izkušenj in najboljše prakse na ravni EU, ki jo omogoča Evropska komisija;
24. priporoča, naj se Evropska komisija v vseh prihodnjih ocenah ustreznih shem evropskih socialnih skladov na področju zaposlovanja mladih ozre preko stroškov in števila sodelujočih in razmisli o dejanskem dolgoročnem učinku na trg dela za mlade ter prednostno obravnava kako in zakaj so ukrepi uspešni;
25. poudarja, da je treba upoštevati druge dejavnike, ki v takih ocenah vplivajo na zaposlovanje mladih, tudi razmere v gospodarstvu in na trgu dela;
26. poziva k prizadevanjem, ki bodo zagotovila, da upravni postopek državam članicam ne bo naložil preveč neupravičeno zahtevnih bremen, ki lahko v mnogih primerih preusmerijo pozornost s pristopa, ki je usmerjen na rezultate, na pristop, ki je usmerjen le na vložek;
27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0394.