PREDLOG RESOLUCIJE o zaposlovanju mladih
15.7.2014 - (2014/2713(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Jutta Steinruck, Maria João Rodrigues, Agnes Jongerius, Javier López Fernández, Sion Simon, Brando Maria Benifei, Sergio Gutiérrez Prieto, Maria Arena, Marita Ulvskog v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0027/2014
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o reševanju brezposelnosti mladih in možnostih za izhod[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o vidikih zaposlovanja in socialnih vidikih vloge in delovanja trojke (ECB, Komisija in MDS) v zvezi z državami v programu evroobmočja[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik ter zaposlovanju in socialnih vidikih v letnem pregledu rasti za leto 2014[4],
– ob upoštevanju sporočila Komisije o izvajanju pobude Priložnosti za mlade (COM(2012)0727),
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 7. februarja 2013 o pobudi za zaposlovanje mladih,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. decembra 2012 z naslovom „K okviru za kakovost pripravništev. Druga faza posvetovanja s socialnimi partnerji na ravni EU v skladu s členom 154 PDEU“ (COM(2012)0728),
– ob upoštevanju predloga Komisije z dne 5. decembra 2012 za priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade (COM(2012)0729),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2013 o jamstvu za mlade[5],
– ob upoštevanju političnega dogovora, doseženega v Svetu, z dne 28. februarja 2013 o priporočilu Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. aprila 2009 z naslovom „Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja. Prenovljena odprta metoda koordinacije za obravnavo izzivov in priložnosti za mlade“ (COM(2009)0200),
– ob upoštevanju izjave članov Evropskega sveta z dne 30. januarja 2012 z naslovom „Za konsolidacijo, ki bo pospeševala rast, in za rast, ki bo ustvarjala delovna mesta“,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020[6],
– ob upoštevanju Evropske listine kakovosti za prakse in vajeništvo, ki jo je razvil Evropski forum mladih skupaj s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi,
– ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 22. oktobra 2012 z naslovom „NEETs: young people not in employment, education or training: characteristics, costs and policy responses in Europe“ (NEET: Mladi, ki niso niti zaposleni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje: značilnosti, stroški in odzivi politik v Evropi; na voljo povzetek v slovenščini, op. prev.),
– ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 21. decembra 2012 z naslovom „Effectiveness of policy measures to increase the employment participation of young people“ (Učinkovitost ukrepov za povečanje zaposlenosti mladih; na voljo povzetek v slovenščini, op. prev.),
– ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 29. aprila 2011 z naslovom „Helping young workers during the crisis: contributions by social partners and public authorities“ (Pomoč mladim delavcem med krizo: prispevki socialnih partnerjev in javnih organov; na voljo povzetek v slovenščini, op. prev.),
– ob upoštevanju svojega poročila o vključevanju migrantov, njegovih učinkih na trg dela ter zunanji razsežnosti koordinacije v zvezi s socialno varnostjo v EU (2012/2131(INI)),
– ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 7. februarja 2012 z naslovom „Recent policy developments related to those not in employment, education and training (NEETs )“ (Novejši razvoj politike v zvezi z mladimi, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo; na voljo povzetek v slovenščini, op. prev.),
– ob upoštevanju poročila Eurofounda z dne 15. januarja 2013 z naslovom „Active inclusion of young people with disabilities or health problems“ (Aktivno vključevanje mladih z zdravstvenimi težavami ali mladih invalidnih oseb; na voljo povzetek v slovenščini, op. prev.),
– ob upoštevanju priporočila Komisije C(2013)0778 z dne 20. februarja 2013 z naslovom „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je brezposelnost pomemben vzrok neenakosti – pri mladih pa dosega ravni brez primere, saj stopnja brezposelnosti v EU kot celoti v povprečju znaša 23 %, medtem ko pri mladih ni enakomerno razporejena in v skupini od 16 do 25 let v nekaterih državah članicah celo presega 50 %;
B. ker je stanje na trgu dela za mlade – ne glede na stopnjo izobrazbe – še posebej kritično, saj pogosto ne najdejo zaposlitve ali se zaposlijo za določen čas, hkrati pa prejemajo nižje plače in so deležni nižje ravni socialne zaščite ali so prisiljeni sprejeti negotovo zaposlitev ali neplačano delovno prakso; ker vse to vodi v prisilno migracijo, ki še bolj zaostruje posledice trajnega bega možganov, in povečuje vztrajne razlike med tistimi državami članicami, ki ponujajo zaposlitev, in tistimi, ki prispevajo poceni delovno silo;
C. ker mladi vstopajo na trg dela zlasti prek nestandardnih, zelo prožnih, ne varnih in negotovih oblik zaposlovanja (postransko delo s krajšim delovnim časom, začasna zaposlitev ali zaposlitev za določen čas itd.), pri čemer pa je zelo malo verjetno, da bi bil to vendarle korak na poti k stalni zaposlitvi;
D. ker je brezposelnost lahko povezana tudi s problemom zgodnjega opuščanja šolanja, neprimernih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter s pomanjkanjem shem za tehnično in specialistično usposabljanje ali s premajhno povezanostjo s trgom dela;
E. ker imajo brezposelnost med mladimi ženskami in moškimi ter negotova delovna mesta posebne značilnosti, ki jih je treba upoštevati;
F. ker je Komisija priznala, da so imele varčevalne politike negativen učinek, saj so se povečale neenakost, revščina, tudi pri zaposlenih[7], in so se rezala sredstva za izobraževanje, socialne storitve, zaposlitve v javnem sektorju in aktivne politike trga dela ter so se zmanjšale možnosti za mlade, da se ponovno vključijo v izobraževanje;
G. ker 7,5 milijona mladih Evropejcev med 15. in 24. letom nima zaposlitve, se ne šolajo ali usposabljajo, in ker je bilo leta 2012 v EU-28 na pragu revščine ali socialne izključenosti 29,7 % mladih (med 15. in 29. letom)[8];
H. ker aktualna omejitev jamstva za mlade na starost do 25. leta ni primerna, ker ne upošteva 6,8 milijona mladih med 25. in 30. letom, ki niso zaposleni in se ne šolajo ali usposabljajo;
I. ker več kot polovica mladih Evropejcev meni, da so mladi v njihovih državi marginalizirani in izključeni iz gospodarskega in družbenega življenja[9]; ker Evropa posledično izgublja generacijo mladih, ki zaradi premajhnega dostopa do trga dela in negotovih začasnih zaposlitev dolgoročno ne bo usposobljena za položaj na trgu dela;
J. ker je trenutno samo 7,5 milijona ljudi (3,1 % delovne sile v EU) zaposlenih v drugi državi članici in ker so mladi verjetno najbolj mobilna skupina prebivalstva;
K. ker vzrokov brezposelnosti mladih ni mogoče omejiti na to, da njihovo znanje in spretnosti niso usklajeni s potrebami na trgu dela, saj so povezani z vprašanji, kot je pomanjkanje novih delovnih mest zaradi deindustrializacije Evrope, uporaba podizvajalcev in špekulacije, in so se te razmere zaradi krize in varčevalnih politik še zaostrile; ker zgolj izobraževanje in usposabljanje ne bosta rešila problema brezposelnosti mladih;
L. ker bi se morali pri vseh ukrepih ali programih, uvedenih za povečanje zaposlenosti mladih, posvetovati in/ali sodelovati z vsemi zainteresiranimi stranmi na ustreznih ravneh, zlasti socialnimi partnerji in mladinskimi organizacijami;
M. ker je imelo leta 2012 v EU 42 % mladih delavcev pogodbeno zaposlitev za določen čas ali negotovo zaposlitev, medtem ko ta delež pri odraslih delavcih znaša le 13 %[10], zato se vsak peti mladi delavec boji, da bo izgubil službo[11];
N. ker je 51 % mladih v anketi leta 2014 izjavilo, da bi morala biti glavna prednostna naloga Evropskega parlamenta braniti človekove pravice[12], vključno z ekonomskimi in socialnimi pravicami;
O. ker stroški brezposelnosti mladih po ocenah Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) znašajo 153 milijard EUR na leto;
P. ker je stanje na področju brezposelnosti in brezposelnosti mladih slabše tudi zaradi pomanjkanja skupnih evropskih gospodarskih politik za odpiranje novih delovnih mest; ker dolgoročni načrt porabe EU ne obravnava v zadostni meri potreb po sodobnih gospodarskih in infrastrukturnih naložbah, tudi zaradi pretirane togosti večletnega finančnega okvira EU ter neprimernih finančnih virov proračuna EU;
1. svari, da v EU ne bo večje in trajne gospodarske rasti, če se neenakost ne bo zmanjšala, in želi spomniti, da se to začne z zniževanjem brezposelnosti, zlasti med mladimi, in zmanjševanjem revščine;
2. je zaskrbljen, ker je več kot 20 držav članic sorazmerno (kot delež BDP) zmanjšalo izdatke za izobraževanje, s čimer so ogrozile možnosti za rast in odpiranje novih delovnih mest ter konkurenčnost; opozarja, da bo zmanjšanje tovrstnih naložb povečalo strukturne pomanjkljivosti EU zaradi neskladja med vse večjo potrebo po visokokvalificiranih delavcih in dejstvom, da je v številnih državah članicah velik delež delovne sile sedaj nizkokvalificiran;
3. je seznanjen z resolucijo Sveta o delovnem načrtu EU za mladino z dne 20. maja, vendar obžaluje, da ne spodbuja pravega medsektorskega sodelovanja pri vprašanjih mladih in ne vključuje mladih v njegov potek;
4. obžaluje, da v resoluciji Sveta z dne 20. maja o strukturiranem dialogu in socialni vključenosti mladih niso bila upoštevana najpomembnejša sporočila in mnenja mladih, kot je potreba po kakovostni zaposlitvi ter boljšem dostopu do socialne pomoči in blaginje ter solidarnosti, in da resolucija ne vsebuje zavez o izvajanju konkretnih politik za boljšo socialno vključenost mladih;
5. obžaluje, da prednostne naloge Evropskega sveta, ki jih je ta objavil 27. junija 2014 kot strateško agendo EU in nove zasedbe Evropske komisije, ne vsebujejo ciljno usmerjenih ukrepov in naložb, ki bi prispevale k odpiranju kakovostnih delovnih mest za mlade;
6. poudarja, da je zaradi posledic, ki jih ima kriza za mlade, potrebno redno spremljanje in zaveze držav članic, da bi se izboljšal položaj mladih; poziva Komisijo, naj sprejme poseben niz kazalnikov za spremljanje statusa znanja in spretnosti mladih v evropskem semestru, ki bo upošteval tudi temeljne vzroke pomanjkljivega napredka, vključno z neenakostmi v izobraževanju in razvoju od otroštva naprej ter s prevzetimi dejavniki, ki oblikujejo priložnosti;
7. svari, da je treba pripravništvo, ki je dragoceno za pridobivanje delovnih izkušenj, ustrezno urediti, saj je pogosto slabo plačano ali sploh ni plačano, v mnogih primerih pa se uporablja za nadomeščanje delovne sile, kar vodi v dvorazredni trg dela, zaradi česar je položaj mladih na njem še slabši;
8. opozarja, da so posledice brezposelnosti mladih še posebej hude za ženske, invalide in zapostavljene skupine v družbi, kot so migranti in manjšine; opozarja tudi, da imajo mlade ženske ponavadi sicer višjo izobrazbo in so na delovnem mestu manj plačane, da pa lahko brezposelnost na začetku poklicne poti povzroči ciklus plačne neenakosti v prihodnosti; poudarja, da imajo mladi migrantskega ali manjšinskega izvora zaradi omejitev pri enakih možnostih za učenje in pogoste diskriminacije v agencijah za posredovanje zaposlitev manj možnosti, da bi našli delovno mesto ali primerno izobraževanje ali usposabljanje;
9. poudarja, da bi morale države članice pri izvajanju politik za reševanje brezposelnosti mladih upoštevati položaj starejših delavcev ter podpirati programe delitve delovnih mest in mentorstva med starejšimi in mladimi delavci;
10. obžaluje, da je bil odpovedan vrh voditeljev držav in vlad, ki je bil načrtovan 11. julija v Torinu; poziva države članice, naj na naslednjem neformalnem srečanju Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, ki bo 17. in 18. julija 2014, prednostno obravnavajo vprašanje prepočasnega izvajanja jamstva za mlade;
Pristop k zaposlovanju, ki bo temeljil na pravicah
11. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pristop do mladih in zaposlovanja, ki bo temeljil na pravicah; poudarja, da predvsem v času krize ne sme biti ogroženo kakovostno delo za mlade in da morajo biti pri teh prizadevanjih osrednjega pomena temeljni delovni standardi in drugi standardi, povezani s kakovostjo dela, kot so delovni čas, minimalna plača, socialna varnost ter varnost in zdravje pri delu;
12. poziva države članice, naj mladim zagotovijo dostop do kakovostnih delovnih mest, kjer bodo spoštovane njihove pravice – med drugim do stabilnosti in varnosti pri delu, za katerega bodo prejemali plačilo, ki jim bo omogočalo socialno varnost ter varno, dostojno in neodvisno življenje; poziva k sprejetju direktive o dostojnih delovnih razmerah, v kateri bi bile za vse delavce opredeljene temeljne pravice iz dela in bi uvedla skupne minimalne standarde, zato da bi mlade zaščitili pred diskriminacijo in izkoriščanjem;
13. poudarja potrebo po aktivni, celostni in vključujoči politiki trga dela s posebnimi ukrepi za mlade;
14. poudarja, da so glede na napovedane hitre spremembe na trgu dela potrebne velike naložbe v izobraževanje in usposabljanje; poudarja, da politike za znanje in spretnosti niso namenjene samo izpolnjevanju potreb na trgu dela, temveč bi morale biti del celostnega pristopa, v katerem bodo priznane tudi kompetence, pridobljene z neformalnim izobraževanjem, in ki bo podpiral izvajanje politik vseživljenjskega učenja; poziva k sprejetju obveznih skupnih standardov kakovosti v izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem izobraževanju na evropski ravni in za vse državljane;
15. poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje negotovega dela in uredi pogodbene ureditve ter preuči različne možnosti za rešitev vprašanja polarizacije na trgu dela zaradi slabih razmer, v katerih delajo nizkokvalificirani delavci, mlade pa je treba zaščititi pred negotovostjo in revščino kljub zaposlenosti;
16. poudarja, da je treba odpraviti diskriminacijo na podlagi starosti, ko gre za dostop do socialnih prejemkov, vključno s pogojnim dostopom do nadomestil za brezposelnost; poudarja, da vsiljevanje nižjih minimalnih plač mladim, ne glede na delovne izkušnje ali sposobnost, ni zgolj izraz neupoštevanja najranljivejših udeležencev na trgu dela, temveč nedvomen dokaz diskriminacije na podlagi starosti;
17. želi spomniti, da so mladi zaradi krize in velikih ekonomskih razlik med državami članicami EU vse pogosteje prisiljeni v mobilnost; odločno poziva države članice, naj zagotovijo, da se ta temeljna pravica ne bo omejevala in da se mladim mobilnim študentom in delavcem ne bo omejeval ali onemogočal dostop do javnih storitev; ob tem poziva Komisijo, naj oblikuje predloge, s katerimi bi še olajšali prostovoljno mobilnost mladih po vsej Uniji, kar bi bil tudi način za dokončanje enotnega trga EU;
Jamstvo za mlade, pobuda za zaposlovanje mladih in okvir za kakovost pripravništev
18. poziva k učinkovitemu spremljanju, kako se izvaja jamstvo za mlade; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izzive, ki so bili opredeljeni v priporočilih za posamezne države, namreč glede kakovosti ponudb, premajhnega stika z mladimi, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo, administrativnih zmogljivosti javnih zavodov za zaposlovanje in premalo učinkovitega povezovanja z vsemi ustreznimi partnerji, obenem pa bi bilo treba poiskati najboljše prakse, na katere bi se lahko sklicevali pri izboljševanju programa;
19. zahteva, da se zmanjšanje brezposelnosti mladih določi kot poseben cilj v okviru evropskega semestra; poziva tudi, da bi v priporočila za posamezne države in nacionalne programe reform vključili obvezne ukrepe za boj proti brezposelnosti mladih; poziva Komisijo, naj natančno spremlja in preverja uvajanje teh ukrepov; poziva, da bi Parlament v okviru evropskega semestra močno vključili na tem področju;
20. želi opomniti, da znesek 6 milijard EUR za pobudo za zaposlovanje mladih ne zadostuje za trajno odpravo brezposelnosti mladih, zato bi to moralo biti šele prva tranša; poudarja, da je po izračunih Mednarodne organizacije dela samo v evroobmočju potrebnih 21 milijard EUR, da bi izvedli učinkovit program za boj proti brezposelnosti mladih; meni, da so višje naložbe potrebne in smiselne, saj imajo države članice na leto za 153 EUR izgub zaradi izključenosti mladih s trga dela, kar ustreza 1,2 % BDP EU[13]; poleg tega poudarja, da pobuda za zaposlovanje mladih s proračunom za leto 2016 ne bo več financirana; poziva Komisijo, naj v doglednem času pripravi predlog, s katerim bo zagotovila nadaljnje financiranje te pobude tudi po proračunu za leto 2016, in sicer z instrumenti, ki bodo na voljo po uredbi o večletnem finančnem okviru 2014–2020; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj pri odločanju o obveznem pregledu večletnega finančnega okvira 2014–2020 po volitvah, ki naj bi bil opravljen najkasneje do konca leta 2016, postavijo jamstvo za mlade med prednostne naloge in povečajo proračunska sredstva zanj za obdobje 2014–2020;
21. poziva k ukrepanju, s katerim bi preprečili, da bi z izvajanjem pobude za zaposlovanje mladih manipulirali in še poslabšali trend razvrednotenja plač v posameznih državah; svari, da bi z zlorabo finančnih sredstev iz pobude za zaposlovanje mladih, ko bi krili stroške dela, ne bi pa zahtevali dovolj zagotovil, utegnili povzročiti odpuščanje starejših delavcev zgolj zato, ker bi bili dražji kot mladi, zaposleni po tem programu;
22. poziva Komisijo, naj predlaga evropski pravni okvir, s katerim bi uvedli obvezne minimalne standarde za izvajanje jamstva za mlade in ki bi zajemal kakovostno vajeništvo, dostojno plačilo za mlade in dostop do zavodov za zaposlovanje; ti standardi bi morali zaobjeti tudi mlade med 25. in 30. letom, če države članice ne bi spoštovale veljavnih priporočil glede jamstva za mlade;
23. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da zaradi pretirano birokratskih postopkov ne bo onemogočeno, da bi 6 milijard EUR iz pobude za zaposlovanje mladih učinkovito nakazali za nujno izvajanje jamstva za mlade; obžaluje nedavna poročila, da nekatere države članice niso docela izkoristile finančnih sredstev, ki so jih imele na voljo iz pobude za zaposlovanje mladih; ob tem ponovno poudarja, da je ta sredstva pomembno porabiti učinkovito in v celoti, in meni, da je za zmanjšanje brezposelnosti mladih poglavitno, da ne zamudimo priložnosti za financiranje nujno potrebnih ukrepov na trgu dela; poziva Komisijo in države članice, naj prek EIB dajo na voljo finančna sredstva za pobude v zasebnem sektorju, ki bi bile namenjene odpiranju novih delovnih mest in mest za usposabljanje na delovnem mestu;
24. poziva države članice, naj presežejo priporočila Sveta iz marca 2014 o kakovostnem okviru za pripravništva, da bi preprečile diskriminacijo in izkoriščanje mladih delavcev; poziva k sprejetju direktive o dostojnih razmerah in minimalnih standardih za pripravništvo in delovno prakso, s katero bi jasno opredelili pravice pripravnikov in praktikantov in jim med drugim zagotovili dostop do socialne zaščite, pisne in zavezujoče pogodbe ter pravično plačilo, obenem pa bi v podjetjih omejili uporabo praktikantov in pripravnikov, da bi onemogočili zlorabe;
25. poziva države članice, naj vzpostavijo ali izboljšajo sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja; poudarja, da bi bilo treba za izboljšanje prehoda iz šolanja v zaposlovanje vzpostaviti evropski okvir za dualno izobraževanje na podlagi najboljše evropske prakse na tem področju; poleg tega predlaga, da bi po vsej Evropi uporabljali uvajalne sheme, ki bi mladim diplomantom in absolventom poklicnega usposabljanja omogočile delovne izkušnje, ko bi jih podjetja za šest do dvanajst mesecev zaposlila za reševanje specifičnih problemov v inovacijah in razvoju;
26. poudarja dobre izkušnje iz držav, ki imajo sisteme poklicnega usposabljanja in dualne izobraževalne sisteme, pri izboljšanju prehoda iz izobraževanja na delovno mesto in premoščanju vrzeli med znanjem in spretnostmi, pridobljenimi v usposabljanju, in potrebami trga dela; poudarja, da je naloga Komisije, da ta prizadevanja aktivno podpre, in jo poziva, naj redno poroča o prizadevanjih držav članic za reformo sistema poklicnega usposabljanja; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, pri katerih je visoko tveganje socialne izključenosti – vključno z mladimi, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo; poziva Komisijo, naj pripravi letno poročilo o reformi sistemov poklicnega usposabljanja v državah članicah, s čimer bi strukturno in dolgoročno prispevala k večji zaposljivosti mladih;
27. poziva k vključitvi vseh ustreznih zainteresiranih strani, predvsem socialnih partnerjev in izobraževalnih ustanov, zlasti na področju poklicnega usposabljanja in dualnih sistemov usposabljanja; v zvezi s tem poudarja, da so podjetja in izobraževalne ustanove odgovorni za to, da učencem in dijakom omogočijo praktično naravnano izobraževanje;
28. poudarja, da pobuda za zaposlovanje mladih ne bi smela onemogočati državam članicam, da bi za financiranje širših projektov, povezanih z mladimi, predvsem za boj proti revščini in socialni izključenosti, uporabile druge programe EU, na primer v okviru Evropskega socialnega sklada in Erasmusa+; poudarja, da je pri tem pomembno, da države članice namenijo ustrezna sredstva za sofinanciranje; poziva Komisijo, naj spremlja uporabo sredstev Evropskega socialnega sklada za projekte za mlade;
29. poudarja, da je treba mlade podjetnike finančno in administrativno podpreti, še posebej v državah, kjer vlada kriza; zato poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo posebne podporne mehanizme za podjetnike, mlajše od 30 let; zgled za to bi bili lahko mikrokrediti za zagonska podjetja, kakor je predvideno v evropskem programu za zaposlovanje in socialne inovacije;
30. poudarja, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo v boju proti brezposelnosti mladih; meni, da je podpora nacionalnih sindikatov in popolno spoštovanje nacionalnih praks in sistemov odnosov med delavci in delodajalci nujen pogoj za vse ukrepe za vzpostavitev in izboljšanje delovnih razmer, plač in nadomestil za mlade;
Naložbe in makroekonomska razsežnost
31. poudarja, da bi bilo treba bolj upoštevati makroekonomske dejavnike in dejavnike na strani povpraševanja, čeprav imajo lahko pomembno vlogo v boju proti brezposelnosti mladih tudi ukrepi na strani ponudbe – na primer razvijanje usposobljenosti in regulacija trga dela;
32. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo ukrepe za zmanjšanje neenakosti in odpiranje novih delovnih mest, spodbudijo povpraševanje s politikami za povečanje plač in določitev minimalne plače – bodisi z zakonom bodisi s kolektivnimi pogodbami, naj okrepijo neposredne prenose s pravičnejšo davčno politiko in sistemi minimalnega dohodka ter zagotovijo močno socialno zaščito in boljše javne storitve, predvsem v zdravstvu in izobraževanju;
33. poziva Komisijo in države članice, naj čim prej oblikujejo akcijski načrt za odpiranje novih delovnih mest, najprej za regije z več kot 25-odstotno stopnjo brezposelnosti, naj vlagajo v trajnostne panoge, predvsem mala in srednja podjetja, ter storitve, izobraževanje in usposabljanje, raziskave in razvoj, sodobno prometno infrastrukturo, ponovno industrializacijo EU, učinkovite zasebne in kakovostne javne storitve ter prehod na zeleno gospodarstvo, zato da bomo napredovali proti inovativnemu gospodarstvu, ki bo temeljilo na znanju, obenem pa bomo pozorni na odpiranje novih delovnih mest za prihodnje generacije; poudarja, da je treba tovrstne naložbe razumeti kot bistveno naložbo v prihodnost Evrope;
34. poziva Komisijo, naj poišče posebne rešitve za države z zelo visoko stopnjo brezposelnosti, ki zaradi težav s sofinanciranjem ne bodo mogle izkoristiti razpoložljivih finančnih sredstev EU; zato poziva Komisijo, naj za države članice, ki se spopadajo s težavami, razišče možnost zmanjšanja ali odprave sofinanciranja sredstev EU ali programov za boj proti brezposelnosti mladih (v večletnem finančnem okviru pod naslovom 1 „Trajnostna rast“); poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo tudi, da bi sofinanciranje teh držav članic pri ukrepih za boj proti brezposelnosti mladih odštele od čezmernega primanjkljaja;
35. pozdravlja namero italijanskega predsedstva, da bo začelo razpravo o oblikovanju sistema nadomestil za brezposelnost za vso ekonomsko in monetarno unijo kot orodju za centralizirano absorpcijo nesimetričnih pretresov, pa tudi da bo v razpravi o socialni razsežnosti ekonomske in monetarne unije posebno pozornost namenilo avtomatskim stabilizatorjem;
Pravice mladih na prvem mestu
36. poziva Svet, naj zagotovi, da se bo delovni načrt EU za mladino dejansko izvajal in da bo zagotavljal resnično medsektorsko sodelovanje in udeležbo mladih;
37. poziva Komisijo, naj Svetu in Parlamentu predlaga ukrepe za spodbujanje udeležbe mladih v demokratičnem življenju Evrope – v skladu s členom 165 PDEU;
38. poziva Svet, naj vendarle sprejme direktivo o enakem obravnavanju, ki jo je Komisija predlagala že leta 2008 in s katero bi prepovedali diskriminacijo na podlagi starosti in številnih drugih dejavnikov.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0365.
- [2] UL C 351 E, 2.12.2011, str. 30.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0240.
- [4] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0129.
- [5] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0016.
- [6] P7_TA(2011)0453.
- [7] COM (2013)0801 – Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju. Delovni dokument Evropske komisije št. 1/2013, Bantout in Lokajickova: Sredstva za socialno varstvo med krizo v EU.
- [8] Eurostat http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=yth_incl_010&lang=en; ni na voljo v slovenščini, op. prev.
- [9] Raziskava Eurobarometra o evropski mladini aprila 2014.
- [10] Evropska Komisija 2013 – Četrtletni pregled razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev.
- [11] Evropska Komisija 2013 – Četrtletni pregled razmer na področju zaposlovanja in socialnih zadev.
- [12] Raziskava Evropskega parlamenta Flash Eurobarometer: Evropska mladina v letu 2014, april 2014.
- [13] Eurofound (2012), Skupina NEET – mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo: značilnosti, stroški in odzivi politik v Evropi. Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.