Postopek : 2014/2717(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0054/2014

Predložena besedila :

B8-0054/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 17/07/2014 - 10.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2014)0009

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 135kWORD 90k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0025/2014
15.7.2014
PE536.955v01-00
 
B8-0054/2014

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Ukrajini (2014/2717(RSP))


Rebecca Harms, Ulrike Lunacek, Tamás Meszerics, Heidi Hautala, Benedek Jávor, Bas Eickhout, Ernest Maragall v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Ukrajini (2014/2717(RSP))  
B8‑0054/2014

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini, zlasti z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Ukrajini(1), z dne 13. marca 2014 o invaziji Rusije na Ukrajino(2) in z dne 17. aprila 2014 o ruskem pritisku na države vzhodnega partnerstva, zlasti o destabilizaciji vzhodne Ukrajine(3),

–       ob upoštevanju sklepov o Ukrajini, sprejetih 3. marca 2014 na izredni seji Sveta za zunanje zadeve, in sklepov, sprejetih na sejah Sveta za zunanje zadeve 17. marca 2014, 14. aprila 2014, 12. maja 2014 in 23. junija 2014,

–       ob upoštevanju izjave voditeljev držav oziroma vlad o Ukrajini na Evropskem svetu 6. marca 2014,

–       ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Ukrajini z dne 20. marca 2014 in 27. junija 2014,

–       ob upoštevanju izjave o predhodnih ugotovitvah in sklepih o predčasnih predsedniških volitvah v Ukrajini, ki jo je mednarodna misija Urada za demokratične ustanove in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE/ODIHR) za opazovanje volitev objavila 25. maja 2014,

–       ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.     ker so proruske separatistične skupine od aprila 2014 najprej zasedle poslopja regionalne državne uprave in druge javne zgradbe, nato pa organizirale še nasilne proteste v jugovzhodni Ukrajini; ker so zatem do zob oborožene neznane milice v več usklajenih napadih zavzele vojaška mesta in kraje v vzhodni Ukrajini, predvsem v pokrajinah Lugansk in Doneck;

B.     ker so proruske milice v teh pokrajinah razglasile ljudski republiki in nato organizirale referenduma v podporo njuni neodvisnosti; ker so ljudje, ki so prevzeli oblast, zavrnili vse poskuse kijevske vlade, da bi začela pristen dialog za rešitev problemov na tem območju, predvsem upravno decentralizacijo in ustrezne ustavne reforme;

C.     ker uporniki uporabljajo ruske tanke, oklepna vozila, strelivo in orožje, med drugim sodobne raketometalce za več izstrelkov, ki so bili pretihotapljeni čez mejo in mimo kontrolnih točk; ker so nekateri voditelji separatističnih milic ruski državljani, povezani z ruskimi obveščevalnimi in varnostnimi službami, drugi pa prihajajo iz Čečenije, s Krima in iz Srbije; ker je Ruska federacija med krizo na meji z Ukrajino nakopičila vojaške enote in opremo;

D.     ker so 25. maja 2014 v Ukrajini potekale predčasne predsedniške volitve, ki jih je nadzirala številčna mednarodna misija za opazovanje volitev OVSE/ODIHR; ker je mednarodna skupina opazovalcev volitve kljub zunanjim in notranjim motnjam ocenila pozitivno; ker se je volitev v Donbasu zaradi hudih groženj in nasilja separatistov lahko udeležilo samo manjše število državljanov;

E.     ker je novi predsednik Petro Porošenko v govoru ob izvolitvi 7. junija 2014 predstavil mirovni načrt v 15 točkah za vzhodne regije, ki predvideva opustitev kazenskega pregona za vse tiste, ki so se predali in niso zagrešili hudih zločinov, uvedbo nadzorovanih koridorjev za umik ruskih plačancev in vključujoč dialog z miroljubnimi državljani;

F.     ker je predsednik Porošenko razglasil premirje, ki je bilo enostransko podaljšano do 30. junija, da bi bilo mogoče mirovni načrt lažje uresničiti; ker je bilo to premirje ves čas kršeno, predvsem s strani separatistov;

G.     ker je bila po hitri oceni Unicefa skoraj polovica otrok v pokrajini Doneck priča nasilju in ima zdaj hude psihosocialne težave; ker javno organi, zlasti policija in pravni sistem, niso sposobni zagotavljati pravne države in vsaj minimalne javne varnosti; ker so na številnih območjih Donecka in Luganska javne storitve zelo motene, na primer dobava vode, socialna pomoč in zdravstveno varstvo; ker je bilo z območij, kjer potekajo spopadi, v druge dele države in v Rusijo evakuiranih več kot sto tisoč ljudi;

H.     ker so se zunanji ministri Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine 2. julija 2014 sestali v Berlinu in se dogovorili o ukrepih, ki naj bi privedli do trajnega obojestranskega premirja v vzhodni Ukrajini;

I.      ker sta EU in Ukrajina po tem, ko sta 21. marca 2014 podpisali politični del pridružitvenega sporazuma, 27. junija 2014 uradno podpisali še njegov preostanek, vključno s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini;

J.      ker je Svet za zunanje zadeve 27. junija 2014 potrdil analizo Komisije, da je Ukrajina izpolnila vsa merila v prvi fazi akcijskega načrta za sprostitev vizumske ureditve in vstopila v drugo fazo;

K.     ker je svet Ruske federacije 25. junija 2014 potrdil odločitev predsednika Putina, da se odreče pravici do napotitve ruskih oboroženih sil na ukrajinsko ozemlje;

L.     ker je EU zaradi tega, ker niso bili narejeni konkretni koraki za umiritev razmer v Ukrajini, okrepila svoje ukrepe, razširila merila za prepoved izdajanja vizumov in zamrznitev sredstev ter v ukrepe vključila nove posameznike in dva subjekta; ker so ti omejeni in ciljno usmerjeni ukrepi že prinesli rezultate;

M.    ker v dolgotrajnem sporu med Ukrajino in Rusijo glede dobave plina še ni bil dosežen sporazum;

N.     ker je potrebno odločno mednarodno diplomatsko ukrepanje na vseh ravneh, da se položaj umiri in prepreči, da bi kriza ušla izpod nadzora; ker se mora EU učinkovito odzvati, da bi Ukrajini in drugim državam vzhodnega partnerstva omogočila celovito izvajanje in uživanje njihove suverenosti, brez zunanjih pritiskov;

1.      je globoko zaskrbljen zaradi konflikta, ki še vedno pustoši po vzhodnem delu Ukrajine, povzroča na stotine smrtnih žrtev, uničuje domove in premoženje ter je na tisoče civilistov pognal v beg z območja spopadov;

2.      priznava legitimno pravico Ukrajine do samoobrambe, zapisano v 51. členu ustanovne listine ZN; je vseeno prepričan, da lahko samo politična rešitev krize privede do popolne sprave med sprtima stranema in okrepi enotnost v državi; poziva ukrajinske varnostne službe, naj v tako imenovanih protiterorističnih operacijah v celoti spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravo o človekovih pravicah; poudarja, da je treba zaščititi civilno prebivalstvo;

3.      poudarja, da bo kriza imela posledice za stabilnost in varnost celotne regije ter za sedanje in prihodnje odnose med EU in Rusijo; poziva Rusijo, naj se vzdrži enostranskih razlag dejstev in dogodkov na terenu, katerih cilj je tlakovati pot neposrednim posegom ruskih sil v konflikt;

4.      v zvezi s tem podpira mirovni načrt predsednika Porošenka in poziva k novemu srečanju tristranske kontaktne skupine za sporazumno rešitev konflikta v jugovzhodni Ukrajini, na katerem naj bi dosegli takojšnjo prekinitev ognja pod okriljem OVSE, ukrajinskim mejnim stražam in osebju OVSE pa dovolili dostop do mejnih kontrolnih točk na ruski strani, da bodo lahko spremljali razmere na območjih, kjer so ukrajinske mejne kontrolne točke zasedle separatistične skupine;

5.      poziva vse strani, naj se prenehajo bojevati, da se kriza ne bi več zaostrovala, da bo mogoče zagotoviti humanitarno pomoč in varne koridorje za begunce in razseljene osebe, ustvariti pogoje za pristen dialog in poiskati trajno rešitev, ki bo umirila razmere; upornike še poziva, naj nemudoma izpustijo vse talce;

6.      je trdno prepričan, da bi morala OVSE odigrati osrednjo operativno vlogo pri reševanju ukrajinske krize, saj ima izkušnje z reševanjem oboroženih konfliktov in kriz, tako Rusija kot Ukrajina pa sta članici te organizacije; poziva države članice EU, visoko predstavnico EU za zunanjo in varnostno politiko ter Evropsko komisijo, naj še povečajo vlogo OVSE v ukrajinskem konfliktu; poziva, da se posebni opazovalni misiji OVSE dodeli več finančnih in kadrovskih virov, saj bo lahko tako ta organizacija okrepila navzočnost vzdolž meje z Rusijo in povsod, kjer so potekali boji oziroma še vedno potekajo; poziva OVSE, naj objavi čim več informacij o vseh nasilnih ali politično pomembnih incidentih, da se zmanjša vpliv dezinformacij in propagande; prav tako jo poziva, naj poskrbi za izpustitev vseh ljudi, ki so izginili v zadnjih tednih;

7.      opozarja na nedavno poročilo organizacije Amnesty International in odločno obsoja ugrabitve, surovo pretepanje, mučenje, umore, zunajsodne poboje in druge hude zlorabe človekovih pravic in kršitve mednarodnega prava zoper aktiviste, protestnike, novinarje in številne druge državljane, ki niso vpleteni v konflikt v vzhodni Ukrajini, ki so jih v zadnjih treh mesecih v glavnem zagrešili oboroženi separatisti in v nekaterih primerih tudi vladne sile; podpira poziv ukrajinski vladi, naj ustvari enoten register prijavljenih ugrabitev in ga redno posodablja, vse obtožbe v zvezi z nezakonito uporabo sile, slabim ravnanjem in mučenjem pa temeljito in nepristransko razišče;

8.      poziva Moskvo, naj nemudoma odpokliče svoje čete z ukrajinske meje ter preneha izvajati ukrepe in infiltracije, dobavljati orožje in prikrito podpirati upornike, ki se bojujejo v vzhodni Ukrajini, kar bo prvi, dolgo pričakovani in konkretni dokaz, da si Rusija resnično želi umiritve razmer;

9.      opozarja, da Rusija že od priključitve Krima krši svoje pravne obveznosti, ki jih ima kot podpisnica memoranduma iz Budimpešte iz leta 1994 ter pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu iz leta 1997, v kateri so se podpisnice zavezale, da ne bodo grozile z uporabo sile oziroma uporabile sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti Ukrajine;

10.    globoko obžaluje, da se Francija še naprej pripravlja na izvoz dveh nosilk helikopterjev Mistral v Rusijo in da je začela v pristanišču St. Nazaire usposabljati 400 ruskih marincev; opozarja, da bo izvoz teh nosilk strateško okrepil rusko mornarico in ji omogočil zelo hitro ofenzivo na območjih, kot sta Baltsko in Črno morje; opominja še, da bo ta izvoz prispeval k oboroževalni tekmi v tej regiji; je trdno prepričan, da je omenjeni izvoz neposredna in huda grožnja evropski varnosti ter kršitev skupnega stališča št. 944/2008 o izvozu orožja, zlasti prepovedi tega izvoza v države in regije, kjer obstajajo napetosti in kjer se ne spoštujejo mednarodno pravo in mednarodne obveznosti, kot je na primer memorandum iz Budimpešte iz leta 1994, prav tako pa grožnja varnosti mejnih držav članic EU; poziva vse države članice EU, naj nemudoma sprejmejo embargo na izvoz orožja, ki bo vključeval tudi tehnologijo za nadzor;

11.    je zaskrbljen zaradi izjav generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena o tem, da morajo članice te organizacije občutno povečati proračun za obrambo zaradi vloge, ki jo ima Rusija v ukrajinski krizi; je prav tako zaskrbljen zaradi napovedi predsednika ZDA, da namerava za oboroževanje v vzhodni Evropi nameniti kako milijardo dolarjev; opozarja, da izvoz francoske nosilke Mistral in naložbe ZDA v vzhodni Evropi niso samo nevarna in neodgovorna igra, katere izid bo nič, temveč tudi jasno znamenje nove oboroževalne tekme; je prepričan, da bo nadaljnja militarizacija, ki jo načrtujejo odgovorni v Franciji, ZDA in Natu, spodkopala in močno oslabila odločen civilni pristop Evropske unije, ki predvideva ukrepe in pogajanja; poudarja še, da je izvažanje orožja v očitnem nasprotju s skupnimi stališči EU in ustreznimi gospodarskimi sankcijami;

12.    poziva Evropski svet, naj sprejme skladnejšo in odločnejšo strategijo za ukrajinsko krizo in še posebej za ravnanje ruske vlade; pozdravlja odločitev Evropske unije, da bo razširila usmerjene sankcije, vključno z omejitvijo potovanj in zamrznitvijo premoženja, proti osebam, odgovornim za dejanja nestrpnosti in sovraštva, vključno s pozivi k vojni, ali za dejanja, ki bi lahko oslabila ali ogrozila ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, vendar obžaluje odločitev, da kljub zaostritvi krize ne bodo uvedene sankcije tretje stopnje; poziva, da se te sankcije uvedejo, vključno z embargom na trgovanje z orožjem;

13.    poziva ukrajinske oblasti, naj sodelujejo v odprtem, preglednem in vključujočem dialogu; poziva jih tudi, naj glede na to, da se konflikt nadaljuje, ne odlašajo s potrebnimi in pričakovanimi ustavnimi, političnimi in gospodarskimi reformami; meni, da bi morala biti ustavna reforma v Ukrajini tema obširne in poglobljene razprave, v katero bi bili vključeni vsi elementi ukrajinske družbe in bi morala na koncu voditi do referenduma;

14.    odobrava izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev v skladu z mednarodnimi demokratičnimi zavezami, kljub sovražnostim v vzhodnem delu države; poudarja. da je bila ocena opazovalne misije OVSE/ODIHR v splošnem pozitivna, kar priča o izboljšavah v primerjavi s prejšnjimi posveti, in poziva ukrajinske oblasti, naj odpravijo še preostale težave, omenjene v predhodnih ugotovitvah in sklepih;

15.    podpira namero predsednika Porošenka, da bo jeseni razpisal predčasne parlamentarne volitve;

16.    poudarja, da je bil podpis pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino 27. junija 2014 bistven korak za poglobitev odnosov med stranema in vključitev Ukrajine v evropski integracijski proces; se veseli sprejetja časovnega načrta za izvajanje sporazuma in poziva Komisijo, naj poveča tehnično in finančno podporo, da bo to izvajanje uspešno; v zvezi s tem znova izraža prepričanje, da ta sporazum ni končni cilj odnosov med EU in Ukrajino; poudarja še, da ima Ukrajina v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji tako kot vse druge evropske države evropsko perspektivo in sme zaprositi za članstvo v Uniji, če bo ravnala v skladu z načeli demokracije, spoštovala temeljne svoboščine, človekove pravice in pravice manjšin ter zagotavljala pravno državo; poudarja, da pridružitveni sporazum ter poglobljeni in celoviti sporazum o prosti trgovini z Evropsko unijo nista povezana s članstvom v Natu;

17.    pozdravlja prvo srečanje na visoki ravni o Ukrajini, ki je potekalo v Bruslju 8. junija 2014 in ki so se ga udeležile EU in njene države članice, Ukrajina, druge države donatorke, mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije in civilna družba, namenjeno pa je bilo usklajevanju mednarodne podpore za Ukrajino; poudarja, kako pomembna je zaveza mednarodne skupnosti, da bo podprla gospodarsko in politično stabilizacijo in reforme v Ukrajini, zlasti v okviru političnega in gospodarskega povezovanja te države z EU, pa tudi verodostojnega izrednega načrta za obnovo in razvoj regij, ki jih je prizadel konflikt, ter humanitarno pomoč beguncev in razseljenim osebam;

18.    je seznanjen, da je 11. julija 2014 potekalo prvo tristransko srečanje EU, Ruske federacije in Ukrajine, kjer so udeleženci razpravljali o izvajanju pridružitvenega sporazuma in njegovih morebitnih posledicah za Rusijo; je prepričan, da EU Rusiji ne bi smela dovoliti, da spodkopava, zavrača ali šibi pridružitvene sporazume z Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo; poudarja, da sta EU in Rusija v preteklosti sicer vzpostavili tesne gospodarske odnose, da pa bo lahko Rusija samo s ponovnim spoštovanjem mednarodnega prava omogočila dobro sodelovanje in odnose tudi v prihodnosti;

19.    poziva ukrajinsko vlado, naj uresniči ambiciozen sveženj preglednih in celovitih strukturnih reform, ki bodo dajale prednost krepitvi pravne države, odpravi korupcije s sprejetjem in izvajanjem potrebne zakonodaje, uvedbi uravnoteženega in delujočega sistema upravljanja, ki bo temeljil na delitvi oblasti v skladu z evropskimi standardi, uvedbi obsežne reforme pravosodnega sistema in volilne zakonodaje ter uskladitvi protidiskriminacijske zakonodaje s standardi Evropske unije, zlasti glede na bližnjo reformo delovnega zakonika; poleg tega meni, da je bistvenega pomena začeti postopen prenos centralnih pristojnosti na regionalne in občinske uprave, ne da bi pri tem ogrozili notranje ravnovesje pristojnosti in učinkovito delovanje države; glede na to pozdravlja odločitev Komisije, da ustanovi podporno skupino za Ukrajino, ki se bo ukvarjala z izvajanjem evropskega programa reform;

20.    pozdravlja načrt Sveta, da bo v okviru skupne varnostne in obrambne politike začel misijo za reformo civilne varnosti; poudarja, da je potrebna korenita reforma policije in pravosodja, prav tako pa je treba povečati preglednost in odgovornost ter izboljšati demokratični in parlamentarni nadzor nad policijo;

21.    poudarja, da so omejeni ukrepi, ki jih je Evropska unija sprejela v odziv na invazijo Rusije na Ukrajino, tudi posledica velike odvisnosti Evropske unije od Ruske federacije pri oskrbi z energijo; je prepričan, da je izjemno pomembno zmanjšati odvisnost EU od Moskve in drugih avtoritarnih režimov ter preučiti možnost popolnega bojkota, hkrati pa poiskati oprijemljive alternative za pomoč tistim državam članicam, ki so trenutno popolnoma odvisne od ruskih dobaviteljev; glede na to poziva Komisijo, naj si prizadeva za dosledno izvajanje tretjega energetskega svežnja in podpre projekte za energijsko učinkovitost, saj tako dodatni plinovodi, kot je Južni tok, ne bodo potrebni, z uporabo obnovljivih virov energije pa bo dosežena tudi učinkovita energijska diverzifikacija; poziva države članice, naj svojih javnih podjetij ne vključujejo v projekte z ruskimi podjetji, kot je Južni tok, saj povečujejo evropsko ranljivost in prispevajo k izolaciji Ukrajine; glede tega poziva tudi Evropski svet, naj sprejme nacionalne zavezujoče cilje za obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost do leta 2030, ki bodo zmanjšali evropsko odvisnost od uvoza fosilnih goriv;

22.    pozdravlja odločitev bolgarske vlade, da bo ustavila dela v projektu Južni tok; je vseeno globoko zaskrbljen zaradi nedavne odločitve avstrijske vlade, da bo še naprej vlagala v projekt Južni tok, pa tudi zaradi odločitve madžarske vlade, da podpiše sporazum o jedrski energiji z Rusijo; je prepričan, da sta nedavni obisk predsednika Putina na Dunaju in podpis pogodbe med podjetji OMV in Gazprom o projektu Južni tok huda ovira za oblikovanje doslednega evropskega pristopa k ukrajinski krizi, zlasti pa evropske politike za zanesljivo oskrbo z energijo;

23.    pozdravlja prve ukrepe, ki jih je sprejela Komisija, da bi se Ukrajina lahko spoprijela z energetsko krizo, če bi Rusija ustavila oskrbo plina tej državi, ter poziva Svet in Komisijo, naj še naprej pomagata Kijevu ter ga podpreta v prizadevanjih za rešitev dolgotrajnega plinskega spora z Moskvo;

24.    opozarja na dramatične socialne razmere v državi; poziva ukrajinsko vlado, naj v celoti razkrije obveznosti, povezane z dogovorom z Mednarodnim denarnim skladom, ter poziva k spremljevalnim ukrepom, s katerimi bi ublažili sedanje razmere, zlasti za najbolj ranljive sloje prebivalstva; meni, da bi lahko pogoji Mednarodnega denarnega sklada zaostrili notranje napetosti ter povzročili skokovito zmanjšanje plač in števila delovnih mest v javni upravi, zaradi česar bi se lahko kot stranski učinek razmahnila korupcija; poudarja, da je tveganje za epidemijo nalezljivih bolezni v Ukrajini vse večje, saj v državi primanjkuje cepiva zaradi zamud pri javnih razpisih in višjih cen zaradi padca vrednosti lokalne valute;

25.    poziva k neodvisni in nepristranski preiskavi tragičnih dogodkov v Odesi 2. maja 2014, v katerih je bilo več smrtnih žrtev, pa tudi drugih zločinov proti človeštvu, ki so se zgodili od novembra 2013; poziva, naj ta preiskava poteka pod okriljem Sveta Evrope in naj v njej sodelujejo številni mednarodni udeleženci, odgovorne pa naj se privede pred sodišče; je prepričan, da je učinkovita preiskava teh zločinov pogoj, da bodo ukrajinska družba ter družine in znanci žrtev znova zaupali ukrajinskim institucijam;

26.    odobrava dejstvo, da je Komisija sprejela četrto poročilo o napredku Ukrajine pri izvajanju akcijskega načrta za sprostitev vizumskega režima, in pozdravlja sklep Sveta o začetku druge faze; vztraja, da je treba brezvizumsko ureditev med EU in Ukrajino čim prej uvesti, saj bo to oprijemljiv odgovor na evropske upe ljudi, ki so demonstrirali na trgu Majdan; znova poziva, da se v vmesnem času uvedejo začasni, zelo poenostavljeni in poceni vizumski postopki;

27.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, Svetu Evrope, OVSE ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0170.

(2)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0248.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0457.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov